Stavka 17 sindikatov javnega sektorja

Za 24. januar je napovedana stavka 17 sindikatov javnega sektorja. Zakaj? Za višje plače in odpravo varčevanja v celotnem javnem sektorju. Protestni shod, ki bo na dan stavke pa je podprlo 22 sindikatov javnega sektorja iz dejavnosti državne uprave, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, okolja, obrambe, socialnega varstva, socialnega zavarovanja, pravosodja in poklicnega gasilstva.

Policisti

Policisti napovedujejo stavko 12. februarja ob 7. uri. Zahtevajo ponovno vzpostavitev razlik z drugimi informiranci, nadomestila za ukrepanje v vsakem času in prepoved članstva v političnih strankah. Stavka je tako po prepričanju sindikatov ostala edini način za uveljavitev pravic zaposlenih. Kot so dejali, naj bi vlada te z nezakonitim, prikritim in manipulativnim ravnanjem v okviru pogajanj za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti v celoti izničila.

Sindikat zdravstvene nege ter zdravstva in socialnega varstva

Sindikat napoveduje stavko 13. februarja. Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije združuje zdravstvene delavce in sodelavce v obeh dejavnostih, od diplomiranih in srednjih medicinskih sester, bolničarjev, radioloških ing., laboratorijskih tehnikov in ing., farmacevtskih tehnikov in farmacevtov, socialnih delavcev, strokovnih delavcev, strokovno tehničnih delavcev, kuharjev, peric, strežnic, psihologov in vse zaposlene v domovih upokojencev, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, posebnih socialnih zavodih, centrih za socialno delo. In kaj vse zahtevajo?

Dvig plač in odprava varčevalnih ukrepov
Zahtevajo zvišanje plačnih razredov v okviru odprave anomalij v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in dvig plač iz naslova primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti.
Zahtevajo vrnitev vrednosti plačne lestvice na raven pred 1. 6. 2012 (vrnitev 8 %).
Zahtevajo odpravo vseh preostalih varčevalnih ukrepov, v skladu s VII. točko Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 88/2016).
Uveljavitev kadrovskih standardov in normativov
Zahtevajo uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, ki so zapisani v Modri knjigi standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi, ter drugih standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Dodatki za neugoden delovni čas in razporejanje delovnega časa
Zahtevajo višje plačilo dela na dan praznika, dela v nedeljo in nočnega dela ter ustrezno ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne pogoje v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Zahtevajo, da se pri razporejanju delovnega časa v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva javne uslužbence razporeja na delo tako, da imajo vsi pravico biti prosti na dan praznika s pravico do nadomestila plače,razen tistih, ki so zaradi nujnih potreb delovnega procesa razporejeni na delo in dobijo plačilo in ustrezen dodatek. Do nadomestila plače niso upravičeni za tiste praznične dneve, ki so v pogodbi o zaposlitvi konkretno določeni kot njihovi prosti dnevi. Do nadomestila plače niso upravičeni tudi takrat, ko so dokazljivo prosti iz naslova počitka sedmega dne in je ta dan praznik na nedeljo.
Zahtevajo dosledno spoštovanje pravice do prostega vikenda v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Zahtevajo določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

Učitelji

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki zastopa 38.000 zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, podpira zahtevo, naj se minimalna plača ob letošnjem usklajevanju zviša nad prag revščine in naj znaša 855 evrov bruto. Dobički podjetij so se leta 2016, še bolj pa lani, izrazito povečali, masa sredstev od davkov in prispevkov je bila v preteklem letu za milijardo višja kot leto poprej, zato bi tako država kot podjetja z zvišanjem minimalne plače zgolj priznala prispevek zaposlenih, ki prejemajo plačo, nižjo od minimalne, k izboljšanju ekonomskega položaja naše države. Stavka je napovedana za 14. februar.

N. S.

Podčrtano

Čeprav slovenski osrednji mediji (rumeni in rdeči) stavkam namenjajo kar precej časopisnega prostora, pa v njih še nismo zasledili podatka, kolikšno bo število stavkajočih, koliko se jih bo borilo za tiste zahteve, ki si jih zaslužijo kot delovni ljudje, kot državljani Slovenije, kot Slovenci in Slovenke. Veliko raje se razpišejo o “finančnih učinkih” stavk in s t.i. javnomnenjsko anketo z začetkom na naslovnici (Delo) zapišejo, da “Ni navdušenja nad stavko uslužbencev”. Zakaj pa bi sploh morali biti anketiranci “navdušeni” nad stavkami javnih uslužbencev? Zakaj bi jo morali podpirati? Če pa bi jo podprli vsi anketiranci (520 odraslih državljanov na reprezentativnem vzorcu), bi bilo potem kaj drugače? Bi se aktualni slovenski vladi bolj tresle hlače? Hm, 520? In kakšen je ta “reprezentativni vzorec”? O njem lahko samo nebogljeno ugibamo
 Zdi se nam, da gre spet – kot že tolikokrat doslej – za navadno zavajanje “odraslih   državljanov” Slovenije!