Vsako leto po vsem svetu na milijone ljudi nujno potrebuje transplantacijo organov, od roženic in ledvic, pa vse do pankreasa, pljuč, jeter in srca.
Ker je darovalcev (ustreznih) organov vselej bistveno manj kot pacientov, ki nujno potrebujejo transplantacijo, se znanstveniki po vsem svetu že leta trudijo, da bi našli nove vire nujno potrebnih človeških organov, pri čemer obete predstavlja tako 3D tisk organov iz organskega tkiva, kot tudi harvestiranje organov živali, ki imajo anatomijo kar najbolj podobno človeku.
V medicini pojem »ksenotransplantacija« označuje proces transplantacije, implantacije ali infuzije živih celic, krvi, tkiva ali kar celih organov iz ene živalske vrste na drugo, kar seveda pomeni tudi odvzem organov živalim za potrebe njihove implantacije v človeško telo. In če bi večina ljudi ob tem skorajda avtomatično pomislila na harvestiranje organov primatov (red najbolj razvitih sesalcev, ki poleg ljudi vključuje še velike opice, lemurje in lorije), ki so anatomsko najbolj sorodni človeku, pa je znanstvenikom že nekaj časa znano, da si ljudje tudi s prašiči delijo veliko več skupnih lastnosti, kot bi se zdelo na prvi pogled. Med drugim imata obe vrsti kožo brez dlake, debelo plast podkožne maščobe, svetle oči, štrleče nosove in temne trepalnice. Podobnosti pa se pri zunanjem videzu ne končajo ampak šele začnejo, saj imata obe vrsti tudi sila podobno anatomijo organov; med drugim imajo prašiči silno podobne prsne in trebušne organe kot ljudje, z zgolj manjšimi razlikami v nekaterih organih. Poleg tega se že dolgo tudi tkiva prašičje kože in srčne zaklopke iz prašičjih src uporabljajo v transplantacijski medicini zaradi njihove združljivosti s človeško fizionomijo.
Ključen je imunski odziv
Staranje in naraščanje števila prebivalstva po vsem svetu pomeni, da je pred biomedicinskimi raziskovalci čedalje bolj pereč izziv kako zagotoviti zadostno količino primernih organov za osebe, ki nujno potrebujejo transplantacijo le-teh. Število darovalcev je namreč omejeno, pacienti pa na presaditev vitalno pomembnih organov pogosto ne morejo čakati dolgo časa. In pri tem lahko definitivno računamo na organe harvestirane od živali, še posebej od prašičev.
Pred dobrim mesecem uspešno transplantirali ledvico
Z osupljivim napredkom genskega inženiringa v zadnjih desetletjih so začeli znanstveniki po vsem svetu izvajati poskuse na zarodkih prašičev z namenom, da bi v času njihove odrasle dobe lahko uporabili njihove organe za potrebe transplantacije. Ena najbolj naprednih biomedicinskih ustanov, ki si prizadeva v prihodnosti prašičje organe masovno uporabljati za implantacije v ljudi je nemški Center za inovativne medicinske rešitve, ki se nahaja na obrobju Münchna. Nemški raziskovalci pod vodstvom Echarda Wolfa, ki anatomijo prašičev modificirajo s tehnologijo CRISPR, so leta 2018 srca eksperimentalnih prašičev presadili v štirinajst pavijanov, od katerih sta dva od njih s presajenim srcem živela več kot pol leta, kar je najdlje kolikor je ena žival živela s srcem druge.
Ta izjemni dosežek ekipe ameriških kirurgov lahko ljudem po vsem svetu upravičeno vliva upanje na to, da bomo morda v že ne tako oddaljeni prihodnosti prav s pomočjo (gensko modificiranih) prašičev rešili manko za transplantacijo potrebnih človeških organov.
Piše Matej M.
