Janša v Bukarešti: Glas ljudstva si toliko, kolikor glasov dobiš na svobodnih volitvah.

V Bukarešti je včeraj in danes potekal kongres Evropske ljudske stranke, ki se ga udeležujejo predstavniki približno 80 strank iz 44 držav, iz Slovenije so to SDS, NSi in SLS.

Kongres EPP je potrdil volilni program za volitve 2024 in več resolucij, največ pozornosti javnosti pa je bilo seveda usmerjene v potrjevanje kandidatke Evropske ljudske stranke Ursule Von Der Leyen za predsednico Evropske komisije. Ta je, sicer je bila edina kandidatka, večinsko podporo prejela, od slovenskih delegatov so jo podprli le v Novi SLoveniji, medtem ko so ji v SLSu in SDSu nasprotovali. Podporo na tajnem glasovanju ji je namenilo 400 delegatov, 89 jih je bilo proti.

Zbrane na kongresu je danes nagovoril tudi Janez Jan ša, ki je med drugim dejal, da sta pred Evropsko unijo dva glavna izziva: vojna v Ukrajini ter krepitev evropskega gospodarstva in kmetijstva. Kot je dejal, v EU obstaja široko soglasje o postopnem prehodu v nizko ogljično družbo, ki pa mora biti po njegovih besedah razumen, kar trenutno ni. Ob tem je izpostavil, da kilovatna ura stane na Kitajskem 5 centov, v ZDA 12 in v EU, ki emitira manj kot 10% CO2 v ozračje, 20 centov. Ker je energija predraga, evropska industrija konkurenčnost dosega z manjšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter selitvijo proizvodnje. Že srednjeročno to bistveno ogroža realno podlago evropske blaginje. Smo pa, kot je poudaril, dobili množico milijarderjev, ki so obogateli s trgovanjem s CO2 kuponi.

Nadaljeval je, da so bili v zadnjem mandatu odgovori EU marsikje prešibki, ker je evropska civilizacija spodkopavana tudi od znotraj. Predvsem od modernih verzij kulturnega marksizma, ki so ga nekatere skrajne politične stranke v veliki meri vrinile kot kvazi osnovni tok razvoja družbe. V bistvu pa gre za razkroj temeljnih stebrov zahodne civilizacije, od družine do zasebne lastnine, svobodnega šolstva, svobode govora in demokracije. Kot je dejal, je temeljni instrument erozije evropske demokracije vzpostavljanje vladavine neizvoljenih: “Predvsem levičarski pol evropske politike je vzpostavil mrežo tako imenovanih nevladnih organizacij, ki se samookličejo za glas ljudstva, dejansko pa so podaljšek političnih organizacij ali lobističnih interesov. Bogato financirani in brez nadzora, kot je sicer uveljavljen za klasične politične stranke”. Janša je poudaril, da se je tem omrežjem in poskusom vzpostavljanja vladavine neizvoljenih treba zoperstaviti in se vrniti na temeljno načelo demokracije. Kot je dejal: “Glas ljudstva si toliko, kolikor glasov dobiš na svobodnih volitvah.”

.