Včeraj je bila zopet na RTV-ju na sporedu oddaja Studio City, ki jo vodi Marcel Štefančič, »nepristranski« kolumnist s stranko Levica povezanega tednika Mladina.
Med drugim je bila v oddaji na tapeti tudi domnevno problematična zunanja politika Slovenije pod aktualno vlado, za katero so v oddaji nenehno trdili, da gre v napačno pot, čeprav je po vseh kazalnikih jasno, da je Slovenija v zadnjem letu in pol zunanjepolitično bistveno bolj aktivna in prodorna kot kadarkoli pred tem.
V včerajšnji oddaji so se Štefančič in druščina dotaknili tudi slovenske zunanje politike v času sedanje, 14. vlade Republike Slovenije in razglabljali o tem kako naj bi se Slovenija zaskrbljujoče oddaljevala od t. i. jedrnih evropskih držav, pri čemer naj bi se zunanjepolitično čedalje bolj povezovala z Višegrajsko skupnostjo in državami v slovenski soseščini. To zadnje pa je precej absurdna trditev, glede na dejstvo, da se prav vse države na tem svetu zunanjepolitično primarno povezujejo s sosednjimi državami, šele nato pa z vsemi drugimi, zato tudi od slovenske zunanje politike ni mogoče pričakovati, da bo postopala kako drugače.
V oddaji so se dotaknili tudi domnevnega umeščanja Slovenije v »ideološko sporno Višegrajsko skupino«, pri čemer je Cerar trdil, da postaja Slovenija »zunanjepolitični ujetnik osebne oz. strankarske politike vladajoče stranke«, pri čemer po njegovih modrih besedah »slabi multilateralna aktivnost Slovenije«. Ni sicer jasno kaj točno je s tem mislil nekdanji predsednik slovenske vlade, a čisto možno je, da je bil zgolj ljubosumen na izjemen domet in aktivnost slovenske diplomacije pod aktualno vlado. Če samo pogledamo udeležbo na Blejskem strateškem forumu (BSF), tj. najbolj uglednem vsakoletnem mednarodnem zasedanju, ki ga organizira Slovenija, ki je potekal v začetku septembra na Bledu, lahko hitro ugotovimo, da se ga je samo letos udeležilo več državnih voditeljev in vodilnih evropskih funkcionarjev kot v celotnem 4-letnem mandatu Cerarjeve vlade med letoma 2014 in 2018. Cerarjeve sposobnosti za multilateralno povezovanje Slovenije in krepitev diplomatskih stikov so bile glede na udeležbo na BSF v času njegove vlade iz leta v leto šibkejše, saj je bivši premier v prvem letu svoje »vladavine« leta 2015 uspel na dogodek privabiti zgolj 3 državne voditelje (hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, srbskega predsednika vlade Aleksandra Vučića in luksemburškega predsednika vlade Xavierja Bettela), ko se je leta 2017 počasi že poslavljal od svoje funkcije, pa se je vrha na Bledu udeležila le še srbska predsednica vlade Ana Brnabič. Za primerjavo lahko navedemo dejstvo, da se je Blejskega strateškega foruma v vseh šestnajstih letih njegovega obstoja udeležilo 30 predsednikov vlad, od tega pa se je samo letošnjega foruma udeležilo kar 14 predsednikov vlad držav širom vse Evrope.
V oddaji so med drugim tudi neumestno pripomnili, da skuša Slovenija s pridružitvijo EU Med-u (ang. Mediterranean EU) načrtno odvrniti pozornost od čedalje tesnejšega zbliževanja z Višegrajskimi državami (Češko, Madžarsko, Poljsko, Slovaško), ki so zaradi doslednega zavzemanja za tradicionalne evropske vrednote za velik del slovenske levice znane kot nesprejemljiv partner (pri čemer se slovenska leva smetana priročno sklicuje na neutemeljene očitke o kršenju vladavine prava in človekovih pravic). Takšne obtožbe so sicer precej patetične, saj bi bilo veliko bolj na mestu pohvaliti dosežek trenutne vlade, ki je uspela naši državi priboriti članstvo v skupnosti evropskih mediteranskih držav in s tem še bolj prodreti na mednarodni parket. Največji fiasko pa so si v oddaji privoščili, ko niso niti z besedo omenili Janševega odlikovanja za osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope, ki jo je Janša prejel letos 9. septembra na 30. Ekonomskem forumu v poljskem Karpaczu. Ta podatek je v kontekstu slovenskega zunanjepolitičnega udejstvovanja še kako relevanten, saj je prejem takšnih odlikovanj (ki jih gospod Cerar v svojem mandatu ni bil nikoli deležen) s strani najvišjih predstavnikov države zelo dober pokazatelj v kakšni luči vidijo v tujini našo državo, pa tudi aktualno vlado in njene predstavnike.
Piše Matej M.
