Jutranji pogled skozi okno, na osvetljeni Jamnik. Prvi obrisi dneva so bili dovolj prepričljivi za pot do Bleda.
Že blizu 30 let skušam na osnovi v Celovškem Zvonu objavljenega prispevka Janeza Svetina, “BLEJSKI OTOK IN BLEJSKA POKRAJINA”, s podnaslovom, “Dušna vizija Bleda oziroma notranja psihološka simbolika blejske pokrajine”, to začutiti, videti in mogoče na poseben način tudi “zapisati” s fotografijo.
Svetina piše o simbolični govorici blejske pokrajine. Zanj je jezero simbol človeške individualne zavesti, otok pa je simbol človeške duše, najbolj notranjega jedra človeškega bitja. Cerkev na otoku je prispodoba težnja duše k Božanskemu in posvečenosti duše Bogu – kraj, kjer je božje svetišče.
In v tem svetišču je zjutraj maševal ljubljanski pomožni škof, dr. Anton Jamnik, ki je v kratki pridigi ljudi v cerkvi spomnil na “milost, bližino in mir “.
Pred obnovljenim glavnim oltarjem romarskega svetišča so bili tudi župnik iz Argentine, kapucin Jaroslav Kneževič in blejski župnik, dr. Janez Ferkolj.
Jutranji mir je bil po 6. uri prepoznan na obali jezera, čeprav se je z druge strani slišalo še prešerno razpoloženje najbolj vnetih, ki so še vedno praznovali skok v novo leto.
Kormorani so se tokrat zaradi posameznih pokov odpovedali jutranjemu zajtrku na jezeru.
Tone je še v mraku izplul z otoško ladjo in na pomolu pod Vilo Bled čakal ljudi, ki so se odločili, da gredo na Blejski otok, ki je simbol najbolj notranjega bitja v nas. Le nekaj trenutkov kasneje je dolgoletni otoški mežnar, Janez Pazlar že priveslal s svojo pletno in “parkiral” ob otoškem plovilu, ki ga poganja motor z močjo, energijo, akumulatorjev.
“Novo leto sem počakal na Zatrniku. Preden sem šel do pletne, sem, tako, kot vsak dan, vse postoril še v hlevu in nato pohitel pod Vilo Bled. Toliko obiskovalcev, kot smo jih zvozili pred Silvestrom na Blejski otok, ne pomnim. Danes jih bo veliko manj,” pove Janez, ki nato, pred in med mašo opravi vsa mežnarska dela.
Medtem iz glavnega pristanišča na Mlinem domačin Aljoša Bijol zavesla s prvimi gosti do otoka.
Na Silvestra so se kot zadnji otoški gostje, Španci iz Kanarskih otokov, vpisali v spominsko knjigo v cerkvi. Letos so ljudje napolnili dve zajetni knjigi vpisov.
Kot prvi v letošnjem letu so se vpisali v knjigo turisti iz Južne Koreje in gost, ki se je po hebrejsko vpisal v knjigo.
Potičnica na vrhu je bila že odprta. Helenina ekipa je vse goste že pričakala nasmejano. S čaji, kavo, svežimi poticami. Tako, kot to počno vseh 365 dni !
Pa srečno vsem !
