Slovenci imamo radi kulturo. Ampak je včasih ne razumemo. Vemo, kaj nam je všeč in tisto radi beremo, obiskujemo, gledamo, poslušamo.
Če bodo imeli Modrijani letos ponovno veliki koncert, bo zanesljivo spet razprodan. Številni drugi slovenski glasbeniki so prav tako razprodani za več mesecev.
Ne vem katerič že, bo razprodana tudi knjiga dr. Jožeta Možine Slovenski razkol. Za veliko gledaliških predstav v tem poletju ne bo mogoče dobiti vstopnic.
Če kdo, potem ima kultura možnost, da v naslednjih mesecih polno zaživi. Ljudje so po nekajtedenski karanteni lačni dobrih kulturnih prireditev.
Ampak nič ne pride samo od sebe. Tudi kulturniki bi se morali potruditi, da ustvarjajo takšno kulturo, ki jo ljudje sprejemajo.
Komu pa je namenjena kultura? Ustvarjalcem samim, da izživljajo svoje sanje, ali ljudem? Lepo je, če se to dvoje pokrije, ampak ni vedno tako. Tujih sanj, posebej zamorjenih, ne razume veliko ljudi. Včasih jih ne razumejo niti sanjači sami. Kdo jih bo potem kupoval?
Prevečkrat podpiramo kulturnike, ki so žalitev za slovensko kulturo, umetnike, ki to niso in ustvarjalce, ki mislijo, da mora država financirati vsako njihovo izražanje, čeprav prav nikogar ne zanima.
Žal gre to pogosto na škodo tistih, ki bi resnično zaslužili podporo in priznanja za njihov prispevek k slovenski kulturi.
Slovenska kultura je naše bogastvo, ki ga moramo skrbno varovati in tudi finančno podpirati, če je treba.
Pri tem je treba imeti pred očmi, koliko ljudem je ta kultura namenjena. Vsem ali le nekaj deset zanesenjakom, ki jim je všeč kakšna posebna zvrst kulture, ki je nihče drug ne razume.
Predvsem pa je treba ločiti zrna od plev in preprečiti, da se kot kulturni ambasadorji Slovenije podpirajo tisti, ki se iz slovenske kulture delajo norca in jo žalijo.
??????? ???, ?? ? ??? ??????? ?̌? ??????? ????????? ?? ??, ?? ????̌?̌??? ?̌?? ???̌ ??????̌??? ????????? ???????? ?? ?? ?? ???̌?? ???????? ???????????.
?????? ?? ?? ???̌?! ?? ??????.
Romana Tomc, evropska poslanka
