Županja mag. Romana Kosec: “Redna komunikacija je ključ do uspeha in do vzajemnega zaupanja”

V ponedeljek, 23.1.2023 je v konferenčni sobi Občine Domžale potekala prva novinarska konferenca v mandatu nove županje mag. Renate Kosec.

Na prvi novinarski konferenci sobile izpostavljene naslednje teme:

Predstavitev podžupanov

Po konstitutivni seji Občinskega sveta Občine Domžale sta bila imenovana dva podžupana, Matej Primožič in Borut Ernestl, oba bosta funkciji opravljala poklicno.

V načinu komunikacije in odnosu vodstva občine do občank in občanov se že kažejo korenite spremembe. Za občanke in občane je mag. Renata Kosec dostopna vsako prvo sredo v mesecu, ko pa so termini zapolnjeni se z njimi sreča tudi vsako tretjo sredo. Mag. Renata Kosec je pojasnila: »Srečanja z občankami in občani smo v Uradu županje za lažjo komunikacijo poimenovali »Vprašaj županjo«, srečanje s pravnimi subjekti, ki prav tako potekajo ob sredah pa »Pogovor z županjo«.« Poudarila je, da je redna komunikacija ključ do uspeha in do vzajemnega zaupanja, na podlagi katerega lahko gradimo občino v kateri si želimo živeti.

Matej Primožič je rojen Domžalčan, po izobrazbi sociolog, ki je vse življenje predan kulturi in kulturnim društvom v občini, veliko prostega časa pa nameni tudi športu. Matej Primožič, podžupan Občine Domžale, je o svojem delu poklicnega podžupana povedal: »Mesto podžupana sem sprejel, ker verjamem, da naša občina za nadaljnji razvoj in napredek potrebuje drugačen pristop, predvsem pa svež zagon.«

Borut Ernestl se je rodil v Račici pri Zidanemu mostu. Kmalu po prihodu v občino Domžale se je vključil v Prostovoljno gasilsko društvo Študa. Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale, pa je povedal: »Mesto podžupana občine Domžale sem sprejel, ker je potrebno za širši napredek občine z novo energijo in z zaupanjem povezati vse občanke in občane.«

Več informacij o obeh podžupanih je objavljeno na povezavi https://www.domzale.si/objave/294.

17. Festival gorniškega filma

Med ponedeljkom, 13. februarjem 2023, in soboto, 18. februarjem 2023, bo potekal 17. Festival gorniškega film. Tudi letos bo festival potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju. Predstavljena bo najnovejša svetovna gorniška filmska produkcija. Stalnica ostajajo lepo sprejete kategorije alpinizem, plezanje, ki je v letošnjem letu najmočnejša kategorija, gorska narava, kultura in avantura. Med 29 filmskimi zgodbami v tekmovalnem programu bodo tudi štirje filmi slovenskih ustvarjalcev.« Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, je o festivalu  gorniškega filma, ki vse od začetka poteka v Občini Domžale povedala: »Gorništvo je pomemben del življenja vseh, ki živimo v bližini gora. Posebej zanimivo je, ko se poveže z umetnostjo in se tako predstavi tudi skupinam, ki gore redkeje obiskujejo in ne poznajo čudovite narave s prve roke. Gorniški filmi so poleg narave tudi pomemben zapis preteklih dogodkov in dosežkov na področju gorništva. Ponosni smo, da gorniški filmi ostajajo del filmske ponudbe Mestnega kina Domžale.«

Alpinizem nikoli ni bil zgolj športna dejavnost, saj je njegovo bistvo tesno prepleteno s človeško ustvarjalnostjo, radovednostjo in estetiko. Posebej Slovencem alpinizem od nekdaj predstavlja tudi pomemben del kulturne identitete. Bogata gorniška tradicija je prava zakladnica kulture, ki je ob besedi in sliki svoj pečat pustila tudi na filmskem platnu. Prva slovenska celovečerna filma sta bila posneta prav v gorah: V kraljestvu zlatoroga (1931) in Triglavske strmine (1932). Tudi prve takrat še jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo so domov prinašale filmske kolute s kadri v črno beli tehniki. Ne gre pozabiti na izjemno priljubljenost gorniških oddaj Gore in ljudje na nacionalni televiziji, ki jo je v devetdesetih letih vodila Marjeta Keršič Svetel (115 oddaj).

Zgodba Festivala gorniškega filma, ki bo že 17. leto prinesla najboljše filme sveta v Slovenijo, se je začela pod južno steno patagonskega Cerro Torreja leta 1987. Alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič sta na odpravo vzela 16 mm filmsko kamero in 500 metrov filma. Film Cerro Torre South Face je dve leta kasneje prejel nagrado srebrni encijan za najboljši alpinistični film na festivalu v Trentu. Kmalu potem je Silvo Karo, sedanji direktor Festivala gorniškega filma, začel sodelovati v žirijah največjih tovrstnih festivalov po svetu (Trento, Graz, Kendal, Bilbao, Torello, Banff).

Po prvem neuspešnem poskusu na Bledu v mednarodnem letu gora 2002 je Silvu Karu uspelo leta 2007 v občini Domžale, kjer je idejo o Festivalu gorniškega filma podprla njegova domača občina s takratnim županom Tonijem Dragarjem na čelu. Že od prve izvedbe festivala naprej so bile ambicije zelo visoke in sicer postaviti festival ob bok največjim v svetu in ob tem povezati slovenske ljubitelje gorskega sveta, alpiniste in plezalce s celotedenskim dogajanjem v več krajih po Sloveniji. Nedvomno je potrditev prave usmeritve in kakovostnega programa prišla leta 2010, ko je bil Festival gorniškega filma sprejet v veliko družino Mednarodnega združenja za gorniški film (IAMF – International Alliance for Mountain Film), ki združuje 27 članov iz 20 držav in 5 celin.

Festival gorniškega filma se je odlično prijel in v 16 letih ponudil 640 filmov z vseh koncev sveta, prav toliko filmov je bilo tudi prevedenih in podnaslovljenih. Na festivalu je sodelovalo 80 predavateljev, 60 različnih članov žirij in več kot 100 gostov. Dejstvu, da se je festival zasidral med tovrstno kulturno ponudbo pri nas, nedvomno botruje tudi zgovoren podatek: v vseh teh letih si je festivalske filme ogledalo več kot 100 000 zadovoljnih obiskovalcev.

17. Festival gorniškega filma prinaša v letu 2023 na veliko platno epske zgodbe iz Himalaje. Prvi osvajalci Everesta pripovedujejo o začetnih poskusih na najvišjem vrhu sveta. Film Ledni doktor odstira tančico z življenja pogumnih domačinov, ki opravljajo najbolj nevarno delo na svetu. Nizozemka Line van den Berg se v svojem prvem filmu poglobljeno sprašuje o položaju in vlogi žensk v sodobnem alpinizmu. Anglija je dežela tradicionalnega plezanja, ki so mu zvesti tudi s filmskimi upodobitvami, zato so redni gostje festivala. V filmu Adam Ondra: premikanje meja bomo dobili vpogled v vsakodnevno življenje in trening plezalca, ki je po mnenju mnogih najboljši na svetu. Spoznali bomo skorajda neskončne možnosti plezanja na otoku Reunion in bosonogega Charlesa, ki v francoskem Fontainebleauju pleza najtežje balvane na svetu. V filmu Bele sanje bomo skupaj z Jérémiejem Villetom iskali snežne koze – njegov sanjski fotografski motiv.

Na festivalu bodo na ogled tudi štirje slovenski filmi: Ena za reko: Zgodba Save / One for the River: The Story of Sava, Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča, animirani Legenda o Zlatorogu in Reševanje ledenikov.

Za nadaljnje urejanje mestnega središča občine Domžale je ključna ureditev mirujočega prometa

Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, je novinarkam in novinarjem predstavila nadaljnje korake za urejanje mestnega središča občine Domžale: »Ureditev mestnega središča, ki bo sledilo sloganu »mesto zadovoljnih ljudi« potrebuje razmislek o že umeščenih elementih v prostor ter seveda o elementih, ki jih želimo vnesti v prostor. Prostorski načrt Občine Domžale predvideva, da bo prostor v ožjem mestnem središču namenjen javnim dejavnostim in nemotoriziranemu prometu.« Županja je pojasnila, da so po pregledu elementov v ožjem mestnem središču ugotovili, da je za nadaljnjo urejanje mestnega središča potrebno najprej urediti mirujoč promet oziroma organizirati sistem parkirnih mest tako, da bo ustrezal vsem trem skupinam, ki koristijo parkirišča v ožjem mestnem središču. To so stanovalke in stanovalci, zaposleni ter obiskovalke in obiskovalci različnih storitev v centru Domžal.

Ureditev mestnega središča je pomembna za lažjo organizacijo številnih aktivnosti, ki jih Občina Domžale kot sedma največja občina načrtuje v prihodnosti. Mag. Renata Kosec je poudarila: »V preteklosti se je mestno središče v občini urejalo stihijsko, elementi so se vnašali v prostor brez razmisleka, da je to območje namenjeno vsem občankam in občanom, ne samo prebivalkam in prebivalcem naselja Domžale.« Županja je opozorila, da več kot tretjina prebivalcev občine sicer živi prav v mestnem središču, v naselju SPB in v stolpnicah, pa vendar mestno središče s katerim se bodo vsi identificirali, tudi prebivalci drugi naselij, ni urejeno. Županja je posebej poudarila, da preden se bo začelo z urejanjem mestnega središča, s katerim se bodo lahko identificirale vse občanke in občani, bo potrebno urediti mirujoči promet v centru Domžal.

Posebej je izpostavila, da so v okviru mirujočega prometa prepoznali tri skupine, ki redno uporabljajo parkirna mesta v centru Domžal. To so stanovalci večstanovanjskih objektov, uporabniki storitev, ki so v centru in zaposleni v različnih institucijah, podjetjih, ki imajo prostore v centru Domžal. Potrebe omenjenih skupin po prostih parkirnih mestih pa se razlikujejo, medtem ko stanovalci za svoje jeklene konjičke potrebujejo parkirna mesta v poznih popoldanskih in nočnih urah, pa jih zaposleni koristijo predvsem čez dan. Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžal, je poudarila: »Ugotavljamo, da se največ obiskovalcev zadržuje v centru Domžal do dve uri, kar pomeni, da je frekvenca na parkirnih mestih izredno velika.«

Pri reševanju mirujočega prometa bo prav gotovo potrebno urediti zadostno število parkirnih mest za stanovalce v središču mesta: »Ugotavljamo, da je približno enako število vozil vsako noč parkiranih na mestih, kjer ni dovoljeno, npr. na pločnikih, travi, itd. To pa zato, ker sistem mirujočega prometa v občini ni prilagojen porastu motorizacije. Ko bomo pripravljali sistem parkirnih mest bomo posebej pozorni, da bodo imeli možnost parkiranja vsi stanovalci.« Druga skupina, ki redno koristi parkirna mesta v centru Domžale so zaposleni. Zanje bodo v sodelovanju s centrom trajne mobilnosti, ki ga bo občina oblikovala čim prej, pripravili udoben sistem za trajnostno mobilnost znotraj in tudi, če bo le mogoče, v povezavi s sosednjimi občinami. Mag. Renata Kosec je v zvezi s tem povedala: »Ugotavljamo, da je v centru Domžal skoraj 3.000 delovnih mest. Verjamem, da se bodo le-ti odločili za nemotorizirane oblike mobilnosti, če bomo zanje pripravili udoben, predvsem pa učinkovit sistem. S tem bomo med drugim pomembno zmanjšali potrebo po prostih parkirnih mestih čez dan.« Tretja skupina, to so obiskovalci različnih storitev, pa parkirna mesta koristijo občasno in za krajši termin, skoraj polovica obiskovalcev koristi parkirišče do dve uri. Mag. Renata Kosec je pojasnila: »Mestno središče mora ostati živo, zato bomo pri urejanju sistema parkirnih mest posebej pozorni tudi na obiskovalce, še posebej na obiskovalce, ki potrebujejo posebna parkirna mesta – torej za invalide, starejše, mlade družine.«

Dogodki in prireditve, ki sledijo:

Spletno uredništvo
Vir: Občina Domžale, Urad županje