Znanost je posebna zver. Njen cilj naj bi bil poglobljeno razumevanje nekega vidika sveta – ali vsaj praktično uporaben približek, ki nas pripelje korak bliže “resnici”.
In vendar smo v zadnjih nekaj desetletjih priča transformaciji znanja iz orodja moči in oblasti v negotovo dobrino, ki se lahko spremeni z vsakim novim dokazom.
Da je sodobna znanost v težavah, ni novost. “Uspeh” pogosto žanjejo tisti, ki znajo v svoj prid izkoristiti obstoječ sistem, pri čemer objava prikrojenih resnic ali kar popolnih izmišljotin ni ovira. Tak način delovanja ne le, da izpodjeda zaupanje v objavljena dognanja znotraj akademske sfere, temveč tudi dodatno podžiga dvomljivce, ki ne verjamejo niti dokazanim dejstvom in se pustijo zavajati populizmu.
Lahko bi si drznili trditi, da je nezaupanje v znanje pač ena od značilnosti post-postmoderne dobe. Pa vendar: če stremimo k naprednejšemu vpogledu v ustroj sveta in družbe, prostora za laži in sprenevedanja preprosto ne bi smelo biti.
Vir:
