Na današnji dan, 17. 8. 2022, praznujemo 103. leto, odkar so se prekmurski Slovenci združili z matičnim slovenskim narodom. S ponosom in spoštovanjem se ozrimo v zgodovino Prekmurcev in njihovo težko pot do združitve z matico.
Prekmurci so bili skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja. Kljub odrezanosti so devet stoletij ohranjali slovenski jezik, kulturo ter idejo enotne države oziroma idejo slovenstva. Prav zaradi ohranjanja narodne zavesti ter vezi z matičnim narodom se v vseh teh stoletjih vpliva drugih narodov niso podredili tujcem, kar je privedlo do zgodovinskega dogodka leta 1919, ki se ga spominjamo na današnji dan.
V Prekmurcih je vsa ta stoletja odrezanosti od matičnega ozemlja tlela želja po združitvi z njim. Ena od priložnosti in možnosti, ko so to željo lahko tudi jasno in določno zapisali, se je odprla po prvi svetovni vojni. Takrat je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. To svojo željo so zapisali tudi v t.i. bogojinsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da so vedno bili in bodo Slovenci in da prav zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo nato potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6.087 Slovencev iz Porabja ostalo v Ogrski. Vodja pogajalske skupine Kraljevine SHS Matija Slavič je julija 1919 zaprosil za pooblastilo za vojaško zasedbo Prekmurja. Redna vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje, ki je Kraljevini SHS pripadlo po pogodbi. Nekaj dni zatem, 17. avgusta, je na množičnem ljudskem zborovanju, kjer se je v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja matičnemu narodu, vojaška oblast predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju.
Zgodovinska dejstva kažejo, da gre za enega najpomembnejših dogodkov slovenske zgodovine, a se žal tega premalo zavedamo in dajemo dogodkom izpred nekaj več kot 100 let premajhno težo. Današnji državni praznik, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je tako torej nedvomno izjemno svetel in radosten dogodek naše zgodovine, s katerim na simbolni ravni slavimo zvestobo slovenski kulturi, jeziku, slovenstvu nasploh, prav tako pa slavimo pristno domoljubje, domovinsko zavest, neomajnost, pogum, vztrajnost ter enotni duh. Dejstvo, da se je besedna zveza »slovenski narod« v slovenskem jeziku prvič pojavila prav v Prekmurju, pa še bolj intenzivno priča o tem, kako zelo prekmurski Slovenci plemenitijo slovensko narodno identiteto.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom kot državni praznik obeležujemo od leta 2006. Nekdanji predsednik Vlade RS Janez Janša je v svojem slavnostnem nagovoru ob prvi obeležitvi tega praznika leta 2006 poudaril posebnosti Prekmurja in tok zgodovine, ki je ta del Slovenije naredil tak, kakršen ga poznamo tudi danes, vključno s tem, da so Prekmurci bili del zgodovine pod turško oblastjo. Kljub temu, da je bilo po eni strani v zgodovinskem razvoju mogoče zaznati kar nekaj opaznih razlik z zgodovinskim razvojem ostalega slovenskega ozemlja, pa je po drugi strani bilo v tem delu Slovenije toliko več povezovalnih elementov. Nekdanji predsednik vlade Janez Janša je takrat izrekel zahvalo vsem, ki so ohranjali pristnost domače besede. Opozoril pa je tudi na to, da je vsakoletno praznovanje združitve Prekmurja z večino slovenskega etničnega ozemlja v skupno upravno in politično celoto ne le priložnost za veselje, temveč tudi priložnost za oceno rezultatov gospodarskega in družbenega razvoja v tem delu države.
Vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem Slovenkam in Slovencem iskreno čestitamo ob današnjem prazniku!
