Dogovor za izgradnjo skupne vesoljske postaje na Lunini orbiti skupaj z vesoljsko agencijo NASA je sporočila ruska vesoljska agencija Roskosmos.
Ta lunarna postaja nove generacije naj bi bila odskočna deska za nadaljnje odkrivanje vesolja, zlasti pri pošiljanju človeka na Mars, pa tudi dlje.
Mednarodni kongres astronavtike
Ameriška vesoljska agencija Nasa in ruska Roskosmos sta dogovor sklenili v okviru 68. mednarodnega kongresa astronavtike, ki poteka v avstralskem mestu Adelaide. Gre za dogovor o sodelovanju v že obstoječem Nasinem programu “Deep Space Gateway”. “Partnerji nameravajo razviti mednarodne tehnične standarde, ki bodo uporabljeni kasneje, zlasti pri izgradnji vesoljske postaje na Lunini orbiti,” je v sporočilu zapisal Roskosmos.
Deep Space Gateway je projekt, ki ga Nasa sicer obljublja že dlje časa. Vesoljska postaja naj bi delovala podobno kot sedanja Mednarodna vesoljska postaja (ISS), le da bi bila nameščena v orbiti Lune in naj bi služila kot izhodišče za človeške polete naprej v “globoko” vesolje. Veliko podrobnosti tega programa pa za zdaj ostaja še odprtih.
Deep Space Gateway za odpiranje priložnosti dosega oddaljenih destinacij
NASA je že pred časom pričela z raziskavami in testiranji možnosti za gradnjo sistemov, ki bi omogočali naslednji korak v osvajanju vesolja – tokrat tudi v oddaljene vesoljske destinacije, kot je npr. Mars, pa tudi dlje. Ugotovili so, da je območje v bližini Lune možno izkoristiti prav v ta namen – kot začetno točko pri vesoljskih potovanjih v »globoko vesolje« (od tod tudi izraz Deep Space).
Obdobje raziskovanja v okolici lune se bo začelo s prvo integrirano misijo rakete Space Launch System (SLS) in vesoljskim plovilom Orion. Cilj ameriške vesoljske agencije NASA je, da se vzpostavi začetni sklop integriranih ciljev človeškega raziskovanja, ki združujejo prizadevanja na mednarodni vesoljski postaji, SLS in Orion ter druge zmogljivosti, potrebne za podporo človeškim misijam za raziskovanje globokega vesolja.
Letalna strojna oprema za Space Launch System (SLS) in Orion je trenutno v produkciji za prvo in drugo misijo, tehnologija za bivanje v globokem vesolju ter ostale tehnologije, potrebne za preživetje in počutje takšne vesoljske posadke, pa se že preskušajo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). NASA sodeluje z domačimi in mednarodnimi partnerji za reševanje velikih izzivov raziskovanja globokega vesolja. Misije v bližini Lune se bodo v večini faz vključile v okvir raziskovanj NASA, da bi zgradili prilagodljivo, ponovno uporabno in trajnostno infrastrukturo, ki bo trajala več desetletij in bo podprla tudi misije večjih razsežnosti.
Deep Space Gateway
Ta prva faza raziskovanja v bližini lune bo uporabljala sedanje tehnologije in omogočila pridobivanje izkušenj z razširjenimi operacijami, in to dlje od Zemlje, kot kdajkoli prej. Te misije omogočajo agenciji NASA, da razvije nove tehnike in uporabi inovativne pristope pri reševanju težav pri pripravah na daljše misije, v globokem vesolju.
Poleg dokaza o varnem delovanju integrirane vesoljske letalske opreme (SLS) in vesoljske ladje Orion, je raziskovanje v prvih nekaj misijah namenjeno tudi izgradnji prostora za posadke v lunarni orbiti, ki bi služila kot prehod do globokega vesolja in lunarne površine. Ta del prostora bo vseboval življenjski prostor za podaljšanje časa bivanja posadke, zmogljivost priklopa, zračno napeljavo in logistične module, ki bodo omogočili raziskave.
Gradnja takšnega prostora v vesolju bo inženirjem omogočila razvoj novih znanj in testiranja novih tehnologij, ki so se razvile po zgraditvi sedanje Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Portal bo razvit, servisiran in uporabljen v sodelovanju s komercialnimi in mednarodnimi partnerji.
“Razmišljam o različnih partnerjih, tako mednarodnih, kot komercialnih, ki prispevajo k gradnji takšnega prostora v vesolju (gateway) in ga uporabljajo na različne načine s sistemom, ki se lahko premika na različne orbite, da bi omogočil različne misije,” je povedal William Gerstenmaier, predstavnik organizacije NASA v Washingtonu.
Deep Space Transport
Druga faza misij naj bi potrdila varnost in uspešnost tehnologij, ki bodo zgrajene za ljudi, da lahko izvajajo dolgotrajne misije na Luni in v njeni orbiti. Za tiste destinacije, ki so dlje v sončnem sistemu, vključno z Marsom, NASA predvidevaposwebno »globinsko vesoljsko plovilo«. Ta vesoljska ladja bi bila večkratno vozilo, ki bi uporabljalo električni in kemični pogon in bi bilo posebej zasnovano za posadke na poti v oddaljenejše destinacije, kot je npr. Mars. Vesoljska ladja bi posadko odpeljala do cilja in nazaj do vesoljske postaje v Lunini orbiti, kjer bi jo bilo možno servisirati in ponovno poslati na misije v globoko vesolje. Prevoz bi v celoti izkoristil tudi napredne tehnologije za raziskovanje, ki se zdaj razvijajo in prikazujejo na terenu in na mednarodni vesoljski postaji.
Ta druga faza bo konec leta 2020 dosegla vrhunec z enoletno posadko, ki bo na krovu v lunarni bližini, da bi potrdili pripravljenost sistema za potovanja ter da vzpostavi zaupanje v oddaljene človeške misije, da bi se lahko varno izvajaje z neodvisnostjo od Zemlje. S prizadevanji za izgradnjo te globokotehnološke infrastrukture (Deep space infrastructure), bo ta faza omogočila raziskovalcem, da prepoznajo in ustvarjajo inovativne rešitve za tehnične in človeške izzive, ki so odkriti ali zasnovani v globokem prostoru. NASA se je zato tega izziva lotila resno in zato z velikim optimizmom pričakujejo razvoj in potek nadaljnjih načrtov ter postopkov, v skladu s prejetimi planskimi aktivnostmi.
Kdo bo vse to plačal?
Velika luknja je denar. Postaja bo stala desetine milijard dolarjev, skupaj s potovanjem na Mars pa še veliko več kot 100 milijard dolarjev, zato ni bilo jasno, od kod bodo Američani potegnili denar.
Že od začetka je bilo predvideno sodelovanje z mednarodno skupnostjo, a tudi s tujimi prispevki bodo še vedno morali za celoten podvig v prihodnjih letih precej povečati financiranje vesoljskih dejavnosti.
Janez S.
