Premalo razmišljamo o tem, kakšne družbene posledice nosi naše vsakdanje obnašanje.
Osvajanje natakarice med delom, na primer. Žvižganje na ulici ali trivializiranje nasilja s “fantje naj bodo fantje.” Namig na “provokativno” obleko ob prijavi posilstva ali zatekanje k statistikam lažnih prijav. Definiranje moškosti kot spolno agresivne in ženskosti kot pasivne ter toleriranje spolnega nasilja.
To “nedolžno” vsakdanje obnašanje vodi do primerov, v katerih spolnega napada obsojen zdravnik ne le ostane na prostosti in obdrži službo, temveč prejme še podporo državnih institucij in sokrajanov.
Vodi do statistike, kjer je obsojenih le 18 % ovadenih posiljevalcev.
Raziskave in pričevanja kažejo, da je spolno nasilje bistveno pogostejše, kot pravijo statistike prijav. Travmatična obravnava prijaviteljev in mizogin javni odziv skrbita, da mnoge žrtve ostanejo tiho. Pri naslednji spolno eksplicitni “šali” se tako spomnimo, da je vsakdanji seksizem prvi, ki vodi v storilcem naklonjen sistem.
Vir: 
