Slovenija vstopa v novo obdobje izobraževanja, a podatki o vpisu v srednje šole za leto 2025 razkrivajo zaskrbljujočo sliko: sistem vzpodbuja trende, ki ne sledijo resničnim potrebam trga dela.
Kljub jasnim opozorilom stroke se zanimanje za ključne poklice še naprej sesuva – zidarji, tesarji, pekovski mojstri, tapetniki in dimnikarji so skoraj brez naslednikov.

Analiza prijav razkriva:

• Gimnazije ostajajo glavna izbira (več kot 33 % vseh prijav), čeprav vsi gimnazijci ne bodo študirali, še manj pa vsi diplomirali.

• Programi kot so frizer in zdravstvena nega so skoraj prepolni – Srednja frizerska šola Ljubljana ima 228 prijav za 156 mest.

• Po drugi strani imajo ključni poklici, kot so klepar-krovec, tapetnik, tesar, vpisane komaj po eno ali dve osebi!

Rezultat?

Slovenija bo imela vedno več teoretikov, frizerjev in zdravstvenih tehnikov – a premalo ljudi, ki znajo zgraditi hišo, popraviti streho, položiti vodovod ali postaviti tovarno.

 Potrebe trga dela: opozorila brez odziva

Zavod za zaposlovanje in Gospodarska zbornica Slovenije že leta opozarjata:

• Pomanjkanje gradbenih delavcev.

• Kritično pomanjkanje logističnega kadra.

• Še hujše stanje v zdravstvu in socialni oskrbi, kljub velikemu številu prijav za zdravstvene programe.

• Alarmantno pomanjkanje poklicev v obrtništvu: tapetnikov, steklarjev, dimnikarjev, orodjarjev.

Pri nekaterih poklicih grozi, da bodo preprosto izumrli – z vsemi posledicami za gospodarstvo, varnost in kakovost življenja.

Pozitivna novica: v Domžalah večji vpis vodovodarjev

Kljub splošnemu negativnemu trendu je letos v Domžalah program za vodovodnega inštalaterja dosegel pozitiven premik – prijav je več kot razpisanih mest.
Gre za enega redkih primerov, kjer so mladi (in njihovi starši) prepoznali priložnost v poklicu, ki zagotavlja stabilno zaposlitev, dobro plačilo in veliko povpraševanje na trgu dela.

Domžalski primer dokazuje, da lahko dobra promocija poklica, povezovanje s podjetji in realna predstavitev zaposlitvenih možnosti obrodi sadove.

Kdo bo gradil, popravljal, vzdrževal?

Če se nič ne spremeni, bomo že v nekaj letih:

• Uvažali gradbince, vodovodarje in električarje iz tujine.

• Čakali mesece na enega dimnikarja ali strešnega mojstra.

• Plačevali vrtoglave cene za osnovne storitve, ker ponudbe enostavno ne bo.

Medtem pa bodo mladi diplomirani gimnazijci iskali službe, ki jih ni, in se spraševali, zakaj jih sistem ni bolje usmeril.

Kdo je odgovoren?

Velik del odgovornosti nosijo:

• Šolski sistem, ki še vedno preveč poudarja gimnazijsko izobraževanje kot “varno izbiro”, namesto da bi spodbujal tudi strokovne poklice.

• Družba, ki poklicne šole pogosto vidi kot manjvredne, čeprav ravno tam nastajajo ključni strokovnjaki.

• Politika, ki ni dovolj odločno povezala šolstva in gospodarstva.

Kaj bi morali storiti?

• Močno okrepiti promocijo deficitarnih poklicev: prikazati njihov pomen, možnosti zaslužka in hitro zaposljivost.

• Finančno stimulirati vpise v programe, kjer je največje pomanjkanje kadrov.

• Tesneje povezati šole z gospodarstvom, omogočiti več vajeništva in praktičnega usposabljanja.

• Spremeniti družbeni odnos do poklicev – vsak dober pek, zidar ali računalniški tehnik je ključ za delovanje sodobne družbe.

Če želimo, da Slovenija ostane funkcionalna, konkurenčna in stabilna, bomo morali korenito spremeniti svoj pogled na srednješolsko izobraževanje.
Ni dovolj, da ustvarjamo množice splošno izobraženih mladih brez poklica – potrebujemo strokovnjake, obrtnike, graditelje, tehnike, negovalce.
Vsak poklic šteje. In brez pravih ljudi na pravih mestih, prihodnosti ne bo gradil nihče. 

Portal OS