Patricija Maličev (Sobotna priloga Dela, 16. 5. 2020, str. 25): V preteklih mesecih tudi znanstveniki niso razumeli veliko.
“Res je, znanstveniki ne vedo. Tudi fiziki prostodušno priznavajo, da ne vedo, iz česa je sestavljenega petindevetdeset odstotkov vesolja. Biotehnologi in strokovnjaki za DNK ne vedo, kakšna je vloga več kot polovice človeškega genoma. Virologom gre še slabše, ker sploh ne vedo za odstotek tistega, česar ne vedo ali poznajo: identificirali so nekaj tisoč virusov, ampak na našem planetu bi jih lahko bilo nekaj milijard. Ni ogromen samo delež tistega, česar ne vemo, ogromen je tudi delež tistega, česar ne vemo, da ne vemo.
Odkar nas je prizadela pandemija, celotno človeštvo živi na nekakšnem prepihu znanja, kjer so hipoteze daleč od dokazov, kjer so terapije »obetavne«, a neustrezno preizkušene, in kjer je treba članke o covidu-19 zaradi ves čas spreminjajočih se vedenj in dejstev preverjati še zadnje minute, preden gredo v tisk.
Vse našteto je seveda običajen modus vivendi in operandi v svetu znanosti, ki pa ga preostali nismo vajeni. In to nam niti malo ni všeč. Tako kot nam ni všeč, kako znanstveniki vse svoje odgovore polnijo s previdnostnimi mašili: je še prezgodaj, da bi rekli, ni še jasno, treba bo počakati, ne vemo, ne vemo, ne vemo.
Virologi so v preteklih tednih dajali mnenje o vsem, kot da bi bili nekakšni znanstveniki splošne prakse. Vsak predsednik vlade je imel ob sebi novega prvega asistenta ali asistentko, virologa ali virologinjo, ki je postal eden ključnih odločevalcev za stvari države.
Z nekaj lucidnosti in predvsem z nekaj manj strahu, ki so nam ga pognali v kosti, bi v takšnih dikcijah zlahka prepoznali najnovejši politični element, ki je obenem tudi najbolj moteč element te krize.
V obdobju, v katerem prevladuje asertivnost, so znanstveniki v središče razprave vrnili dvom in poskušajo odgovarjati na vprašanja, ne da bi se zatekali k sloganom. Mislim, da z novimi in novimi vprašanji za nas odkrivajo neznano, za nas doslej prepovedano kategorijo nevedenja, neznanja.”
Paolo Giordano, avtor uspešnice Samotnost praštevil, o tem, kako matematika in fizika tolmačita epidemijo, o letu življenja vesoljcev na Zemlji in o dvomu.
