Včeraj smo praznovali 32. obletnico sprejema Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije

Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije potrdila, da Demosova vlada želi uresničiti želje slovenskega naroda o samostojni in neodvisni državi Sloveniji

Pred 32 leti je takratna slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, s katero je določila enoletni rok za sprejem nove ustave in jasno ter odločno potrdila želje slovenskega naroda po samostojnem odločanju o lastni prihodnosti ter usodi.

Slaba dva meseca po konstituiranju skupščine, 2. julija 1990, so delegati na skupni seji vseh zborov sprejeli Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, ki je bila med drugim dokaz, da Demosova vlada želi uresničiti večstoletne želje slovenskega naroda o samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Sprejeta deklaracija je imela velik simbolen pomen in je predstavljala veliko politično spodbudo. Takratni obrambni minister Janez Janša je deklaracijo ocenil kot »jasno izraženo politično voljo«, ki je bila potrebna podlaga za delovanje vlade.

Sprejeta deklaracija, ki je razglasila suverenost Republike Slovenije, je vsebovala šest členov in je hitro naletela na neodobravanja takratne jugoslovanske oblasti. Napadena je bila tako pravno kot politično, saj naj bi bila po mnenju jugoslovanski oblasti protiustavna. Pretila ji je celo razveljavitev, kar pa je bilo v tistih trenutkih že precej irelevantno.

Deklaracija o suverenosti Slovenije je bila sprejeta in razglašena skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so bile zastopane v skupščini RS, kar je zapisano tudi v njenem prvem odstavku. Deklaracija med drugim navaja, da skupščina razglaša suverenost Slovenije izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z dopolnili k ustavi Republike Slovenije ter z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Določen je bil tudi enoletni rok za sprejem nove republiške ustave. Z deklaracijo so bili republiške zakoni postavljeni nad zvezne. Od takrat naprej so zvezni zakoni v Sloveniji veljali le, če ne bodo v nasprotju s slovensko ustavo. To je v praksi pomenilo, da si je Slovenija zagotovila možnost samostojnega odločanja in delovanja ter se dejansko pričela uveljavljati kot suverena država.

Deklaracija je ob vse večjih pritiskih komunistične oblasti tudi predstavljala pomembno politično vzpodbudo, saj smo z njenim sprejetjem odločno in jasno potrdili pot, ki je vodila v uresničitev želj slovenskega naroda po lastni in samostojni državi Sloveniji. Demosova vlada je kljub vsem grožnjam vztrajala pri osamosvojitvenih težnjah slovenskega naroda in s sprejetjem Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije Slovenkam in Slovencem dvignila upanje, da je ideja o lastni državi realna in dosegljiva.