V Zadru so pripravili že 4. mednarodno srečanje orgličarjev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije Cvitarijada 2019.
Med slovenskimi orgličarji so sodelovali Sorški orgličarji iz Sore pri Medvodah, kot posebna skupina pa tudi njihov podmladek, Anton Jagodič z Bizeljskega je nastopil skupaj z Marijanom Dirinbekom iz Zagreba, duet Oto Nemanič in Jure Čemas iz Bele krajine, Francetovi orgličarji iz Železnikov, skupina Sorarmonica iz Ljubljane, Preloški muzikanti s Preloga v Beli krajini z orgličarjem Otom Nemaničem z Gornje Lokvice pri Metliki in Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu.
Slednji že vrsto let uspešno nastopa s svojo skupino Sejmarji, žal pa se letos člani niso mogli udeležiti srečanja v Zadru. Tako je Urbanija nastopil sam ob ustrezni glasbeni spremljavi.
Vsi slovenski izvajalci so se dobro odrezali, zven orglic pa je še dolgo v noč odmeval na Trgu petih vodnjakov v središču Zadra. Srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom hrvaškega ministrstva za kulturo, mesta Zadar in tamkajšnje turistične skupnosti.
Marjan Urbanija je povedal, da so na minulih srečanjih nastopali tudi orgličarji iz Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine: »Letos so organizatorji k sodelovanju povabili več domačih izvajalcev oziroma zasedb z orglicami, veseli in ponosni pa smo, da je bila tudi slovenska udeležba izredno številčna.
Tako se je v Zadru predstavil cvet najboljših slovenskih orgličarjev, ki so z veseljem odšli na razmeroma dolgo pot do tega dalmatinskega mesta. Veseli smo tudi, kar lahko rečem prav za vse izvajalce, da je občinstvo več kot lepo sprejelo naše izvajanje, predvsem pa zelo raznolik program, ki smo ga predstavili na trgu.«
Sicer pa Marjan pravi, da orglice po njegovem mnenju spadajo v žep: »Zelo praktično je, da jih lahko potegneš iz njega in že lahko igraš v planinski koči ali ob morju, ne da bi v nahrbtniku moral celo poiskati notni zvezek, kar bi morda izgledalo preveč umetniško.«
Oto Nemanič z Gornje Lokvice pri Metliki je pred zadarskim občinstvom nastopil kar dvakrat, najprej v duetu Oto in Jure, nato pa še s Preloškimi muzikanti s Preloga na jugu Bele krajine.
»Orglice igram že vse življenje,« je povedal Oto, ki se sicer kot eden redkih še ukvarja s prekrivanjem streh s slamo.
»Čeprav je bila pot od doma do Zadra v hudi poletni vročini kar naporna, pa sem vesel, da sem lahko nastopil. Obiskovalci naših nastopov, med katerimi je bilo tudi veliko tujih turistov, so bili izjemno presenečeni, ko se je na kupu zbralo toliko izvajalcev na ustni harmoniki.
Orglice sicer niso glasbilo, s katerim bi lahko nastopil sam, saj lepše zvenijo ob spremljavi kakega drugega glasbila. Zato velikokrat nastopam v duetu z Juretom Čemasom, ki igra kitaro. Tako je bilo tudi v Zadru, pridružil pa sem se tudi skupini Preloški muzikanti, kjer se je ponovno potrdilo, da orglice lepo zvenijo skupaj s tamburicami belokranjskih muzikantov.«
Marca letos je minilo že osem let, odkar so začeli nastopati Preloški muzikanti, belokranjska vokalno-instrumentalna skupina, ki poslušalce s svojim igranjem na tamburice in značilnim večglasnim petjem vedno znova razveseli. Čeprav je skupina konec leta 2016 izgubila svojega ustanovitelja Jožeta Starešiniča s Preloga, pa igrajo in pojejo še naprej.
Tako je bilo tudi v razgretem Zadru, kjer so kot najštevilčnejša zasedba dodobra razgreli občinstvo. »Veseli smo, da z nami z orglicami sodeluje tudi Oto Nemanič, saj je njegovo igranje orglic res vrhunsko,« so povedali mladi glasbeniki. »Po smrti našega vodje smo se odločili, da bomo nadaljevali pot, ki jo je pred dobrimi osmimi leti začrtal Jože Starešinič. Čeprav ga ni več med nami, pa vztrajamo in igramo še z večjim veseljem in žarom, prav v spomin na našega Jožeta, kar smo ponovno dokazali na našem nastopu v Zadru.«
Slovenski orgličarji se bodo spet srečali septembra na tržnem prostoru v Domžalah.
Primož Hieng
Orglice tudi birmansko darilo
Kdaj so orglice po izumu v letih 1821/1822 zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo reči, vsekakor pa že v drugi polovici 19. stoletja. Pisatelj Janez Trdina v svojih Spominih piše, da je kot fant birmanec v Ljubljani ogledoval orglice na številnih sejmarskih stojnicah. Že od začetka pa tja do druge svetovne vojne so bile priljubljeno darilo fantičem za birmo, zato so jim ponekod rekli kar birmanske.
