Danes pa gremo v Emavs, kajne?
Kaj to pravzaprav pomeni? To besedno zvezo, ki izhaja iz svetopisemskega dogodka (iz Lukovega evangelija, 24. poglavje, 13-35), največkrat uporabimo za obiske na velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan šele od 22. 11. 1991, in je povezana predvsem za osebnim voščilom za veliko noč oz. oznanjevanjem: “Aleluja! Jezus je vstal!”
Iti v Emavs lahko pomeni tudi bežati stran od težav, hudega, skriti se, se ne soočati … Ko sta na poti v Emavs namreč učenca Jezusa “spoznala”, sta se šele vrnila (še tisto uro) nazaj v Jeruzalem.
‘Iti v Emavs’ pomeni tudi vzeti si čas zase in iti vase ter premisliti o vsem, kar človek nosi v sebi.
Tudi mi smo, vsak na svoj način, vsak dan na poti. In kako različne so naše poti. Včasih so ravne, spet drugič krive, enkrat prijetne, drugič v nas vzbujajo strah. Včasih hodimo sami in morda celo zapuščeni, spet drugič v prijetni družbi dobrih ljudi.
Pot pod noge, pa v Emavs! V družbo dobrih ljudi!
V. E.
