Pred več kot enim tednom sem objavili na FB anketno vprašanje, ki razdvaja slovensko javnost, odkar sta poslanec Žan Mahnič in predsednik odbora za obrambo pri strokovnem svetu SDS Aleš Hojs na novinarski konferenci predstavila novelo zakona o vojaški dolžnosti.
Anketno vprašanje je “sprožilo” kar 57 komentarjev in 4 delitve. Dve osebi pa sta se celo “zapletli” v dokaj “ostro” polemiko polemiko, seveda pa se je med komentarji pojavilo tudi nekaj “sovražnega” govora. Na vprašnje je sicer odgovorilo 30 anketirancev, vendar pa je rezultat ankete presenetljiv, saj jih kar 20 (torej še enkrat več) podpira uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
No, pa si poglejmo še nekaj zanimivih nelektoriranih komentarjev brez navedbe avtorjev. Kdor pa morda želi zvedeti zanje, pa naj pogleda na urednikov FB profil.
Loading ...
100 % ???takoj ! Bodo vsaj desci ratal. Ja, sem, čeprav sem bolj na levo. N briga me leva ali desna, ampak tam se naučijo vsaj mal reda in discipline. Itk DA, vsaj ne bodo take mone, malo discipline rabijo ti sodobni fantje. Za, če priznajo kot delovno dobo. Mojo generacijo so žal glede tega opeharili. Ne, brez veze, kdor se je do zdaj izogibal se bo še naprej, problemov z drogiranci ne bomo rešili s tem in še višji davki bodo, ker bodo mogli hranit toliko več ljudi…. bi pa uvedla ponovno pouk obrambe in zaščite v srednjih šolah. Moj je služil, pa ni bil slabo vzgojen, škodil mu pa tudi ni. Treba je vprašati mladino, ki bi bila s tem obremenjena. Ne. Absolutno proti.
V uredništvo vašega portala pa smo prejeli še ta, nekoliko daljši zapis (podatke o pošiljatelju hranimo v uredništvu) o tej aktualni tematiki.
Nekaj dejstev o naborništvu oz. vojaški obveznosti v primeru odločitve o ponovni uveljavitvi sestavin vojaške obveznosti:
Odločitev o ponovni uveljavitvi vseh (ali nekaterih) sestavin vojaške obveznosti, sprejme v skladu z Zakonom o vojaški dolžnosti Državni Zbor RS na predlog Vlade Republike Slovenije ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom. Po sprejemu odločitve o ponovnem obveznem služenju vojaškega roka bi upravni organi za obrambo oz. uprave za obrambo, pričele izvajati neposredne priprave in pričele bi izvajati postopke ocenjevanja zdravstvene sposobnosti za vojaško službo (npr. preko Zdravstvenih domovov), nabora, napotitev na služenje vojaškega roka (naborne komisije) oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in v primeru uveljavitve tudi popolnjevanje Slovenske vojske s pripadniki obveznikov rezervne sestave.
Vojaški rok v primeru povečanja nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, bi po trenutni vojaški zakonodaji (Zakon o vojaški dolžnosti) trajal tri mesece. Na služenje vojaškega roka se pošljejo naborniki, ki so ocenjeni kot sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo 19 let. Nabornik, ki v tem letu ni končal srednje šole, ki jo obiskuje, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko to šolo konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 22 let. Nabornik, ki po srednji šoli nadaljuje šolanje na fakulteti ali drugi visoki ali višji šoli, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko šolanje konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.
Ob tem je potrebno opozoriti, da nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo. Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika.
Ugovor vesti vojaški dolžnosti pod pogoji iz prvega in prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tudi vojaški obveznik med služenjem ali po služenju vojaškega roka v skladu s tem zakonom. Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, je dolžan opraviti 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja. Program usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister za obrambo.
O priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti odločajo za območje več občin komisije, ki jih imenuje ministrstvo, pristojno za javno upravo (trenutno MJU). Komisija v postopku obravnave prošnje vojaškega obveznika za priznanje ugovora vesti preveri vse navedbe vojaškega obveznika, po potrebi zbere tudi ustrezna dokazila in opravi razgovor s prosilcem. Komisija mora o prošnji odločiti v šestih oziroma v treh mesecih, če gre za vojaka med služenjem vojaškega roka, od dneva, ko je bila vložena. Pri odločitvi komisija upošteva želje prosilca, v kateri dejavnosti želi opraviti nadomestno civilno službo, če je to mogoče. Zoper odločitev komisije lahko prosilec vloži pritožbo v 15 dneh od dneva, ko je prejel odločitev komisije. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Ugovora vesti vojaški dolžnosti ni mogoče priznati tistemu, ki ima dovoljenje za nošenje ali posest orožja, ki je bil kaznovan zaradi nelegalne posesti orožja ali kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem, oziroma tistemu, ki opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem.
Za pričetek ponovnega usposabljanja vojaškega roka bi bilo treba določiti letnike, ki bi jih začeli napotovati na naborno dolžnost. Hkrati bi bilo treba odločiti tudi o obliki sodelovanja ženske populacije v primeru ponovne uveljavitve obveznega služenja vojaškega roka.
SV bi morala pripraviti popolnoma nov organizacijsko mobilizacijski razvoj, ki bi vključeval predvsem vrsto kadrovskih rešitev v prvi vrsti ustanovitev učnih centrov, inštruktorjev in drugim podpornim osebjem (kuhinje, zdravstvena oskrba) ter materialnimi pogoji (dnevno bivanje, prenočevanje, poligoni za usposabljanje, intendantska oprema, šolska sredstva, strelišča, …) s poudarkom na lokacijah, kjer se izvaja vojaško usposabljanje z ustreznimi kapacitetami.
Na letni ravni bi bilo treba v samem začetku, izvesti usposabljanje za približno od 3.000 do 4.000 (pozneje več) nabornikov v Učnih centrih. Prav tako bi bilo treba oblikovati rešitve na področju civilnega služenja vojaškega roka, ki bi se glede na aktualne letne moške populacije gibale okoli 2.000 do 3.000 nabornikov.
Takšne rešitve bi pomenile pomembno povečanje kadrovskih zmogljivosti SV, hkrati pa prinesle velik obseg dodatnih finančnih sredstev za izvajanje nabora, zdravniških pregledov, zunanjih izvajalcev v nabornih komisijah, služenja vojaškega roka, infrastrukture in pa v primeru uveljavitve tudi obveznike rezervne sestave.
Ponoven prehod na naborniško vojsko v miru, bi nujno zahteval spremenjeno popolnjevanje stalne sestave Slovenske vojske (povečanje števila častnikov, predvsem za usposabljanje in poveljevanje vojnim enotam, dodatno opremljanje obvezne rezervne strukture ipd.), dopolnjevanje kadrovskih zmogljivosti v ostalih službah Ministrstva za obrambo za izvajanje nalog nabora in napotitve ter drugih nalog.
Ob tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da se v primeru ponovne obveznega služenja vojaškega roka potrebno opredeliti do pogodbenega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi SV, medtem ko se prostovoljno služenje vojaškega roka ukine.
Nekaj prednosti uveljavitve obveznega služenja vojaškega roka:
– Verjetnost zmanjšanja trenutnih težav s popolnjevanjem SV, predvsem s pripadniki stalne sestave SV;
– Glede na oceno, da bi se ob ponovni uveljavitvi obveznega služenja vojaškega roka usposobilo nekaj tisoč vojaških obveznikov letno, bi le ti lahko zapolnili strukturo pogodbene rezerve SV ali v primeru uveljavitve obveznega služenja v rezervni sestavi zapolnitev kadrovskih potreb v rezervni sestavi SV. S tem bi imela država na razpolago usposobljene obveznike rezerve, ki bi jih lahko uporabila v primeru vojaške ogroženosti, tudi če formalno ne bi bili razporejeni v rezervne enote SV.
– Z izdelanim novim razvojem SV bi bilo določeno število enot, poveljstev in potrebnih intendantskih, prostorskih, kadrovskih, finančnih in drugih potreb za potrebe nacionalne obrambe že v miru.
– Znan bi bil potreben obseg vseh sredstev od osebne oborožitve in opreme ter oborožitvenih sistemov za potrebe nacionalne obrambe.
– Tiste, ki bi uveljavljali ugovor vesti, bi v prvi fazi napotili v ustanove in centre, kjer bi se usposabljali na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. S tem bi pridobivali znanja, ki so poleg vojaških znanj, potrebna in pomembna za ustrezno odzivanje ob naravnih in drugih nesrečah. Kasneje se lahko napotujejo tudi na druga področja (sociala, zdravstvo, zaščita in reševanje, …).
– Z obveznim služenjem vojaškega roka bi se tudi utrjevalo domoljubje, pripadnost državi, zavedanje o pomenu obrambe kot enemu izmed temeljev sodobne družbe. Kandidati na služenju vojaškega roka bi se soočali tudi z vrednotami kot so tovarištvo, odgovornost, red in disciplina.
– Z obveznim služenjem vojaškega roka bi se lahko ponovno aktivirale določene lokacije, kjer sedaj profesionalne enote SV ne delujejo več.
– Z možnostjo za hitro vzpostavitev povečanih zmogljivosti SV bi RS zagotovila (predvsem) kadrovske zmogljivosti možnosti za obrambo nacionalnega ozemlja in delno za delovanje v kolektivni obrambi.
Pomanjkljivosti uveljavitve obveznega služenja vojaškega roka:
– Ponovna uveljavitev obveznega služenja vojaškega roka bi zahtevala obsežno reorganizacijo SV in tudi MO ter drugačno opredelitev prioritet;
– V začetku izvajanja bi bilo treba dopolniti in preoblikovati stalno sestavo SV, s poudarkom na inštruktorjih za usposabljanje;
– Pojavile bi se težave na področju zagotavljanja pogojev za usposabljanje. Pri tem bi bil relativno manjši problem vprašanje namestitev vojakov, večji pa zagotavljanje drugih pogojev za usposabljanje in bivanje;
– V primeru namestitve vojaških obveznikov v (trenutno) proste kapacitete v vojašnicah SV, bi bilo treba oceniti kakšne so še zmožnosti SV za izvajanje Načrta države gostiteljice (Host nation), ki je del izvajanja aktivnosti v zavezništvu Nato in s tem tudi obrambnega načrta države;
– Za izvajanje ocenjenega obsega obveznega služenja vojaškega roka v obsegu letnih populacij moških, ki dopolnijo 18 let in še del, ki se nanaša na žensko populacijo, bi zahtevalo povečanje finančnih sredstev ali oz. pa zmanjšanje ambicij RS v Natu in tudi delovanja v MOM;
– Država bi se dejansko prioritetno pripravljala na nacionalno obrambo, kljub temu, da ne dosegamo ključnih zmogljivosti, h katerim smo zavezani v zavezništvu;
– Cilji sil Republike Slovenije, ki smo jih planirali v zavezništvu Nato, ki naj bi jih dosegla Republika Slovenija bi se zaradi prerazporeditve finančnih virov še bolj oddaljili;
– MO je v preteklosti prepuščalo v upravljanje posameznim občinam in drugim organizacijam vadišča, strelišča in druge objekte, ki jih ni več nujno potrebovala. V spremenjenih okoliščinah bi bilo treba del te infrastrukture dobiti nazaj in jo prilagoditi novemu namenu uporabe;
– Morebitna uveljavitev obvezne rezervne sestave bi pomembno vplivala na obseg finančnih obveznosti;
– Potrebno bi bilo pomembno kadrovsko dopolniti upravni del MO s poudarkom na upravnih organih za obrambo (trenutno so to uprave za obrambo), ki bi prevzele pretežni del upravnih in drugih nalog uveljavitve vseh sestavin vojaške dolžnosti …
N. N.
