Uroš Kuzman: “Moje najbolj nore ideje so se rodile v gozdu, ob soju bakle in na neznanih poteh sredi Gorenjske”

Manca Čudež (Ona, ženski magazin Dela in Slovenskih novic, 5. marec 2019, str. 14): Je pri vzgoji otrok pot pomembnejša od cilja?

“Je! Planinski vodniki pravimo, da se otrok na hribe ne vodi, ampak se jih na tej poti zgolj spremlja. Odrasli mora cilje odrediti tistemu, kar pritegne njegove mlade sopotnike. Ne le na gorah in pri planincih, tako bi moglo biti povsod. Otroka moraš spremljati, mu dajati podporo, ljubezen, a ga hkrati ne smeš ukalupljati. Praske, strgane hlače in odrgnjena kolena so le manj prijetne postojanke na njegovi poti skozi življenje, kot nekakšne nevihte, ki jih prevedriš pod kozolcem in se nato znova nastaviš soncu. Če otroku zaradi svojih strahov ta del življenja odvzameš, si v resnici sebičen, in ne samo previden.

Moje najbolj nore ideje so se rodile v gozdu, ob soju bakle in na neznanih poteh sredi Gorenjske. Lahko bi si zažgal bundo, lahko bi se izgubili, lahko bi nas pojedel medved. Pa nas ni! Zdravi in varni smo se vrnili v objem staršev, le spali smo naslednje dni malo več kot po navadi. In bili bogatejši za lepe zgodbe, ki jih brez zaupanja staršev ne bi imeli. Nekateri jim znamo zaupanje vračati, tako da jih objamemo, da jim povemo, da jih imamo radi, nato pa kako krepko na njihov račun spustimo tudi v mikrofon. A verjemite, vse to je zgolj ljubezen na profesorski način.”

Uroš Kuzman, matematik in komik