Zagotovo smo vsi že neštetokrat slišali za famozno Silicijevo dolino, ki se razprostira ob južnih obalah sanfranciškega zaliva (ang. San Francisco Bay Area) na območju severne Kalifornije na obalah Tihega oceana. Kako tudi ne bi, glede na to, da gre za globalni center visokotehnoloških panog, nahajališče najodličnejših izobraževalnih ustanov in raziskovalnih inštitutov ter zibelko vodilnih multinacionalk, ki so oblikovale svet kot ga poznamo danes.
Vendar pa so v zadnjih desetletjih z globalizacijo znanja in tehnologije pričela tudi drugje po svetu vznikati takšna in drugačna tehnološka središča, ki si prizadevajo, da bi se nekega dne lahko suvereno postavila ob bok ameriški Silicijevi dolini.
Proces globalizacije, ki je zlasti po padcu Berlinskega zidu (1989) in koncu hladne vojne (1991) »prestavil v peto prestavo« je med drugim prinesel tudi širitev know – how-a po vsem svetu, kar je posledično pripeljalo do vzpostavitve mnogih visokotehnoloških centrov tudi izven držav Vzhodne in Jugovzhodne Azije, Severne Amerike in Zahodne Evrope, ki so v drugi polovici 20. stoletja veljale za tradicionalno zibelko domala vseh high – tech panog. Čeprav bi mnogi ob omembi njihove širitve izven naštetih območij verjetno najprej pomislili na industrijske cone in tehnološke parke v baltskih državah, državah Višegrajske skupnosti, Indiji, Kitajski ali Vietnamu, pa se je v svetu v zadnjih letih izjemno uveljavilo še eno izjemno perspektivno high–tech središče, in sicer na mediteranskih obalah Izraela.
Ta pas visokotehnoloških podjetij, panog napredne industrije, priznanih izobraževalnih ustanov in razvojnih inštitutov tako danes zajema območje, ki se razprostira med obalnim mestom Haifa (tretje največje izraelsko mesto, ki leži na severozahodu države) in mestom Beersheba, ki leži na jugu države v puščavi Negev. Območje je v zadnjih letih po vzoru poimenovanja za ameriško Silicijevo dolino (ang. Silicon Valley) dobilo nadimenk Silicon Wadi.
Osupljivi gospodarski kazalniki
Od svoje formalne razglasitve neodvisnosti leta 1948 do danes je Izrael doživel osupljivo gospodarsko transformacijo iz dokaj povprečno razvite države, katere hrbtenico gospodarstva so predstavljale predvsem primarne in sekundarne dejavnosti (kmetijstvo, živinoreja ipd.) v eno najbolj tehnološko razvitih ter naprednih držav sveta. Izraelska ekonomija namreč že vrsto let doživlja neverjeten razcvet, saj država že vrsto let zapored beleži nadpovprečno visoke ocene pri vseh t. i. »velikih treh« agencijah za kreditno rangiranje držav (Fitch, Moody’s in Standard & Poor’s), kljub svoji relativno majhni velikosti ima petnajste največje devizne rezerve na svetu (več kot 213,029 dolarjev), njen BDP pa raste z nadpovprečno hitrostjo za tako visoko razvite države (lani je imela kar 5-odstotno rast), tako da znaša njen BDP na prebivalca trenutno že 49,840 $, kar državo uvršča na 19. mesto na svetu, s čimer se postavlja ob bok Hong Kongu in Nemčiji.
V razvoj usmerjena družba
Ta mediteranska država s površino Slovenije, ki šteje zgolj slabih 9 milijonov prebivalcev, se danes lahko pohvali s tretjim največjim številom podjetij uvrščenih na borzo Nasdaq (na njej zaostaja zgolj za mnogo večjimi Združenimi državami Amerike in Ljudsko republiko Kitajsko) in drugim največjim številom zagonskih podjetij (ang. start-up-ov) na svetu (zaostaja zgolj za ZDA), kar po svoje niti ni presenetljivo glede na to, da je Izrael država, ki nameni daleč največji delež svojega BDP-ja za raziskave in razvoj (ang. research and development – R&D), in sicer gre vsakoletno zanje kar 5% izraelskega bruto družbenega proizvoda (celo takšni tehnološki velesili kot sta Nemčija in Japonska namenita za R&D »zgolj« 3,2% BDP-ja, medtem ko Slovenija nameni zanj 2,4% BDP-ja), poleg tega pa velja omeniti tudi dejstvo, da gre za državo z največjim deležem inženirjev, tehnikov in znanstvenikov na svetu, in sicer kar 140 inženirjev, tehnikov in znanstvenikov na 10.000 zaposlenih (za primerjavo imajo ZDA »zgolj« 85 inženirjev, tehnikov in znanstvenikov na 10.000 zaposlenih).
Izobraževanje, znanost in tehnologija
Robusten izraelski visoko tehnološki sektor sicer niti pod razno ne bi mogel doživeti tako izjemnega razcveta brez smotrnega in transparentnega financiranja s strani države in vizionarskih zasebnih investitorjev, pri čemer je imela ključno vlogo izredno obsežna in dobro strukturirana mreža preskrbe gospodarstva s t. i. tveganim kapitalom (ang. venture capital), ki je v minulih desetletjih predstavljal hrbtenico nastanka in eksponentne rasti izraelskih zagonskih podjetij. Država ima trenutno vzpostavljenih okrog sedemdeset aktivnih fondov zagonskega kapitala, od katerih je najmanj štirinajst mednarodnih fondov s sedežem v Izraelu. Ob tem se je država ves čas zavedala tudi nujnosti kvalitetno razvitega izobraževalnega sistema, skladno s čimer je že od nekdaj močno investirala v šolski sistem, zlasti v znanstveno-izobraževalne institucije iz področij STEM (ang. Science, Technology Engineering, and Mathematics) – znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike. Danes sodi izraelski izobraževalni sistem v sam svetovni vrh, izraelske univerze kot so Hebrejska univerza v Jeruzalemu, Izraelski tehnološki inštitut Technion v Haifi, Univerza v Tel Avivu, Weizmannov znanstveni inštitut v Rehovotu in druge pa med najbolj cenjene izobraževalne ustanove v širši regiji.
Judovski imigranti prinesli znanje, izkušnje, ideje in kapital.
K fascinantnemu ekonomskemu razcvetu, vzpostavitvi uspešnih poslovnih inkubatorjev in osupljivi rasti izraelske visokotehnološke industrije je imela poleg nadpovprečne skrbi države za znanost, raziskovanje in izobraževanje nadvse močan vpliv tudi množična imigracija judovskih priseljencev v državo (vsak Jud ima namreč v skladu s t. i. Zakonom o vrnitvi možnost pridobitve izraelskega državljanstva). Ob svoji ustanovitvi 14. maja leta 1948 je štela izraelska država zgolj dobrih 800.000 prebivalcev, vendar pa je populacija države že od začetka neprestano rasla, tako po zaslugi visoke stopnje rodnosti (ki je s stopnjo 3,04 otroka na posamezno žensko še danes nadpovprečno visoka), kot tudi zaradi imigracij Judov iz vsega sveta. Slednja je dosegla svoj vrhunec po razpadu Sovjetske zveze in vzhodno- in srednjeevropskih socialističnih režimov ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja, ko se je v Izrael priselilo več kot milijon priseljencev z judovskim poreklom iz bivših socialističnih držav. Danes v državi živi že skoraj devet milijonov prebivalcev, pri čemer se populacija države vsako leto poveča za več kot 130.000 oseb. Vodo na mlin razvoja države je predstavljalo tudi dejstvo, da je šlo pri novopečenih izraelskih državljanih, ki so se priselili skozi desetletja, v veliki večini za visoko izobražene posameznike z delovnimi navadami in podjetniško žilico, ki so poleg tega posedovali tudi znaten finančni kapital in čutili močno povezanost z judovskimi rojaki, zaradi česar izraelske oblasti niso rabile namenjati pretiranih finančnih sredstev za njihovo dodatno izobraževanje, finančno podporo ter integracijo.
Gosto skoncentrirano prebivalstvo
Ker večino izraelskega juga obsega za stalno naselitev negostoljubna puščava Negev, je bila že od samega nastanka judovske države velika večina izraelske populacije skoncentrirane v mestih na severovzhodnem delu države (z izjemo Beršebe, Jeruzalema, Nazareta in naselij na Zahodnem bregu leži večina večjih krajev na mediteranski obali). Dejstvo, da je Izrael s 93,2-odstotka urbane populacije (tj. delež v mestih živečega prebivalstva) med najbolj urbaniziranimi državami na svetu, je skozi desetletja izjemno pripomoglo h koncentraciji podjetij, znanstveno-raziskovalnih ustanov, laboratorijev, industrijskih obratov in izobraževalnih institucij na relativno majhnem in prometno zelo dobro povezanem prostoru. In prav ta dostopnost in skoncentriranost ljudi, idej, kapitala, znanja, industrije ter storitev na tako ozkem območju je predstavljala še enega izmed dejavnikov, ki so tlakovali pot razvoju izraelski verziji Silicijeve doline, imenovane Silicon Wadi.
Rojstvo Silicon Wadi-ja
Zametki le-te so se pričeli pojavljati že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko so v Izraelu odprla svoje podružnice in znanstveno-raziskovalne institucije prva tuja podjetja (Motorola je bilo leta 1964 prvo ameriško podjetje, ki je v Izraelu odprlo raziskovalni oddelek) ter so pričeli Izraelci odpirati prva visokotehnološka podjetja, kot npr. ECI Telecom Ltd (1961), Tadiran, Elron Electronic Industries (1962) itd. Po embargu na vse ofenzivno in defenzivno orožje s strani Francije leta 1967, ki je bila pred tem največji dobavitelj vojaške opreme in orožja za judovsko državo (med drugim je konec 50. letih Izraelu dobavila tudi jedrski reaktor za proizvodnjo visoko obogatenega urana) se je Izrael še bolj osredotočil na razvoj lastne vojaške industrije, v okviru katere so razvijali visoko tehnološko orožje, vojaško opremo in obrambne sisteme, da bi ohranili premoč nad sovražnimi sosednjimi državami. Številna izraelska podjetja za razvoj oborožitve, kot npr. Elbit, Elscint in Scitex so se sčasoma začela usmerjati tudi v civilne aplikacije (zdravstvo, energetika ipd.) tehnologij, ki so bile primarno razvite za vojaško rabo s strani Izraelskih obrambnih sil (ang. Israel Defense Forces – IDF).
Sodelovanje civilne in vojaške sfere
Ljudem iz drugih držav, ki ne dajejo veliko poudarka oboroženim silam oz. obrambi lastne države je težko razumljiva specifična narava izraelske družbe, ki daje izjemno velik poudarek razvoju vojske in obrambnih sposobnosti države. Zaradi nenehne grožnje vojaškega napada iz soseščine morajo tako moški kot tudi ženske ob dopolnjeni polnoletnosti opraviti večletno služenje vojaškega roka, Izraelske obrambne sile (IDF) pa so močno navzoče tudi v civilni sferi države in z njo vseskozi tesno sodelujejo, zaradi česar so bile številne inovacije prvotno razvite za izraelski vojaški sektor, njihova raba pa je kasneje prešla tudi v civilno sfero. Vojska ima tako v Izraelu nezanemarljive zasluge za današnji razcvet visokotehnoloških panog. To ni nikjer bolj očitno kot pri razvoju sistemov za kibernetsko varnost, kjer velja v današnjem času Izrael za vodilno državo na svetu. Številni vojaški strokovnjaki za informatiko oz. kibernetsko vojskovanje so po umiku iz vojaškega sektorja svoje izkušnje namreč prenesli v civilno sfero, kjer so uspeli po zaslugi znanja, ki so ga pridobili v IDF, razviti raznovrstne računalniške programe, mobilne aplikacije, antivirusne sisteme ipd.
Razcvet programske opreme da krila izraelski industriji
Ob koncu prejšnjega stoletja se je začela globalna računalniška industrija bolj kot na strojno opremo oz. hardware (na področju katere manjše države kot so Izrael niso imele pogojev za konkuriranje veliko večjim oz. številčnejšim državam z ogromnimi industrijskimi kapacitetami, kot so bile ZDA, Japonska ali Nemčija) bistveno bolj fokusirati na programsko opremo oz. software, pri razvoju katere pa imajo človeški kapital, fleksibilnost, inovativnost in kvaliteta prednost pred kvantiteto in masovno proizvodnjo, kar ponuja manjšim državam idealno možnost za uveljavitev na globalnem trgu. To dejstvo so v desetletjih, ki so sledila več kot uspešno izkoristila relativno majhna, a zelo fleksibilna in inovativna izraelska zagonska podjetja. V tem času so bila v državi na obalah Mediterana ustanovljena številna izjemno uspešna software podjetja, kot so Aladdin Knowledge Systems, Amdocs, Cimatron, Comverse, Mercury Interactive, NICE Systems itd. Še dodaten faktor, ki je vplival na povečano zaupanje tujih investitorjev in interes za vlaganje v državo, so bile mirovne pogodbe, ki jih je Izrael sklenil s svojimi sosedami (mirovna pogodba z Egiptom leta 1979, z PLO-jem leta 1993 in z Jordanijo leta 1994 ter t. i. Abrahamski sporazumi z Bahrajnom, Marokom, Sudanom in Združenimi arabskimi emirati leta 2020), kar je prineslo občutno izboljšanje stabilnosti ter varnosti v regiji.
Neverjetna rast v zadnjih desetletjih
V zadnjih dveh desetletjih je rast visokotehnološkega sektorja v Izraelu resnično poletela v višave. Država je budno spremljala razvoj ameriške Silicijeve doline in je zato tudi sama pričela močno spodbujati nastajanje zagonskih podjetij oz. start-up-ov, ki so v preteklih desetletjih postali hrbtenica izraelskega tehnološkega razvoja, pri čemer velja omeniti, da se judovska država lahko pohvali s četrtim mestom na lestvici najbolj ugodnih držav za ustanavljanje zagonskih podjetij, poleg tega pa zaseda tudi četrto mesto na svetu po deležu patentov na prebivalca. Vlada je poleg tega ustanoviteljem zagonskih podjetij omogočila celo vrsto optimalnih pogojev za delo, od davčnih olajšav, do ugodnih posojil. Tako ni čisto nič nenavadnega, da so bila v preteklih desetletjih na področju Silicon Wadi-ja ustanovljena preštevilna svetovno znana podjetja kot so Fiverr, Holo/Or, Indeni, Rivulis, Shamir Optical Industry, SodaStream, Spacecom, Teva Pharmaceuticals, Waze, Wix in številna druga.
Piše Matej M.
