Te dni se na obisku v Sloveniji mudi delegacija Evropskega parlamenta za ugotavljanje stanja na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. V misiji sodeluje sedem poslancev iz parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), po eden iz vsake politične skupine, ter poslanec iz odbora za proračunski nadzor, delegacijo pa vodi nizozemska evropska poslanka iz vrst nizozemske stranke Demokrati 66 (D66) Sophie in ‘t Veld, ki pripada liberalni evropski stranki Renew Europe.
Kot smo že dejali, je naloga gostujoče evropske delegacije med drugim ugotoviti tudi stanje medijske svobode, med kar spada tudi ovrednotenje pluralnosti slovenskega medijskega prostora. Vendar pa je, glede na predstavnike slovenske civilne družbe, s katerimi se je in `t Veldova v preteklih dneh sestala, upravičeno mogoče domnevati, da 58-letna evropska poslanka ne bo dobila prave slike o dejanskem stanju v naši državi. Že njeno včerajšnje srečanje s predstavniki nevladnih organizacij je bilo vse prej kot nepristranske narave, saj se je nizozemska političarka sestala skoraj izključno z organizacijami, ki so svetovno – nazorsko izrazito levo usmerjene (to so bile Amnesty International Slovenije, CNVOS oz. Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Mirovni institut, Pravna mreža za varstvo demokracije in Info Kolpa).
Predsednici nizozemskih D66 tako zagotovo ne bo nihče omenil, kar je danes na Twitterju zapisal slovenski sociolog, zgodovinar in novinar pri RTV Slovenija Jože Možina, in sicer, »da slovenske medije v 90-odstotkih za politični boj grobo izkorišča tranzicijska levica, na RTV pa konkretno Socialni demokrati (SD)«. Če se samo bežno ozremo na slovensko medijsko sceno, lahko hitro ugotovimo, da je Možina s svojim zapisom »zadel žebljico na glavico«. Če namreč pogledamo osrednje slovenske medije, med katere že leta prištevamo medije kot so Radiotelevizija Slovenije (RTV SLO), 24ur, Slovenske novice, Svet24, Žurnal24, Večer, Delo, Dnevnik, Mladina, Reporter, Finance, Insajder, Necenzurirano, Radio študent ipd., lahko hitro ugotovimo, da so med njimi tako rekoč vsi izrazito pristranski, politično navijaški in svetovno – nazorsko skrajno levo usmerjeni. To tudi ni nič presenetljivega, glede na to, da je veliko le-teh pod posrednim ali neposrednim nadzorom tranzicijske levice in tranzicijskih medijskih mogotcev, kot so Grega Repovž, Gregor Golobič, Martin Odlazek itd.
Seveda v Sloveniji kljub temu deluje tudi peščica ideološko nepristranskih medijev in nekaj redkih desno usmerjenih medijev, ki pa so iz vidika njihove branosti precej marginalnega pomena (verjetno edino svetlo izjemo pri tem predstavlja relativno nepristranski Siol.net, ki je glede na podatke spletne strani Similarweb 6. najbolj obiskana slovenska spletna stran), poleg tega pa so tovrstni mediji pogosto podvrženi šikaniranju oz. neupravičenim obtožbam s strani raznih nevladnih organizacij ali levo usmerjenih političnih strank.
V preteklosti je tako levi del slovenske politike pod taktirko do vseh drugačnih nestrpne stranke Levica ustvaril (beri: si izmislil) številne afere v povezavi z mediji, ki jim niso po godu, od obtoževanja o domnevni rasistični oz. šovinistični naravi sarkastičnega zapisa, ki ga je 3. decembra 2020 v tedniku Demokracija objavil Aleksander Škorc, preko zmerjanja z »nazadnjaštvom«, »mračnjaštvom«, »klerikalizmom« in »proticepilsko retoriko«, ki ga je bil deležen tednik Domovina (oz. Zavod Iskreni, ki omenjeni tednik izdaja), špekulacij o domnevno neupravičenem oglaševanju na portalu e-Maribor, pa vse do Levici ljubih obtožb o domnevnem financiranju iz tujine za politično-propagandne namene, ki ga po krivem pripisujejo zlasti medijski hiši Nova obzorja, ki ima v lasti tudi medij Nova24TV.
Ob tem je pa verjetno še bolj žalostno, da ko pridejo na dan afere povezane z ideološko skrajno levo usmerjenimi mediji (npr. povezave lastnikov in urednikov z Levico povezanega tednika Mladina z večmilijonsko korupcijo pri nabavi žilnih opornic za potrebe slovenskega zdravstva), jih njihovi botri v politiki in pravosodju nemudoma pometejo pod preprogo.
Piše Matej M.
