“Takrat se je še bolj poredko dogajalo, da bi žena postavila moža s kovčki vred na prag”

Pri zbiranju zgodb so se mi včasih dogajale tudi precej ”zapletene” stvari.

Bilo je že pred leti, ko sem zapisala Filipovo zgodbo (imena so izmišljena). Takrat se je še bolj poredko dogajalo, da bi žena postavila moža s kovčki vred na prag in zamenjala ključavnico. Njemu se je!

Ne bom razlagala podrobnosti, navedla bom le njegov razlog za ločitev: ker je žena kupila pregrešno drag sesalec na paro- stal naj bi več tisoč nemških mark- jo je udaril.

Po objavi zgodbe je na moj naslov prinorela žena. Češ, kaj se grem, da verjamem lažnivcu! Mimogrede: tudi v zapisani zgodbi so bila vsa imena izmišljena, tako da – vsaj po tej plati – glavni junaki niso bili prepoznavni.

Potem je zahtevala, da zapišem še njeno varianto: mož se je kurbal, vodil ženske celo domov, se z njimi dajal dol na kozolcu, zapravljal njen denar, (kako ga je imela ni povedala, saj ni bila v službi) med prepirom je zmeraj stopil na stran njene mame …

Minilo je nekaj let in na oba sem že malo pozabila. Potem je prišel med nas FB, in ko sem se priklopila nanj, me je hitro našla njuna hčerka.

”Kako ste mogli poslušati laži, ki sta vam jih govorila ata in mama?” jo je zanimalo. O življenju med štirimi stenami mi je potem povedala še svojo plat resnice. Ko je oče odšel, je imela dobrih 11 let. Oče ni bil nobena perla, a tudi mama ne. Nikoli je ni bilo doma in deklico je imela pri sebi babica …

Pred tremi leti so me v ta kraj, kjer se je vse skupaj dogajalo, povabili na literarni večer. Ob koncu me knjižničarka povabi na čaj z besedami, da bi mi rada nekaj povedala. Od nje sem slišala še eno varianto iste zgodbe:

”Imela sem težko bolnega očeta, ki ga je Filipova žena prihajala negovat. Bila sta bratranec in sestrična in vsi smo bili veseli, da se mu nesebično posveča. Oče je bil čist, opran, nahranjen, ob njem je ostajala tudi po več ur, da mu je krajšala čas. S časom pa ga je začela izsiljevati, češ, da ne bo več mogla prihajati, ker ljudje nekaj govoričijo, da bi bilo najbolje, če se poročita, da bosta oba krita. Oče je imel zelo lepo italijansko pokojnino in očitno je ženska nanjo vrgla svoje oči. Postavila je moža čez prag in očeta s tem dejanjem prepričala, da je zaljubljena vanj. Prej, preden bi namero s poroko izpeljala, je oče umrl. Ni računala, da ji bo smrt prekrižala račune, a se je hitro znašla: bivšega moža je začela vabiti, naj se vrne domov, a ta je takrat že našel drugo ….”

Milena Miklavčič, pisateljica in publicistka

ŠE TO:
knjiga bo predvidoma naslednji teden v knjižnicah in knjigarnah.
še zmeraj pa jo po prednaročniški ceni naročite na povezavi
https://goo.gl/1qx5mf

Lahko pa kar na mail [email protected]

Na voljo sta še tudi prvi in drugi del.
Pomembno: ponatis prvega dela je prenovljen in dopolnjen z novimi zgodbami.