Ta lažnivi kljukec ali Golob se laže: Je zares nedolžen?

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je novembra 2023 začela preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi suma kršitve integritete. Obtožbe izvirajo iz trditev nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je Goloba obtožila nedovoljenega vplivanja na kadrovske odločitve v policiji. Bobnarjeva je te obtožbe prijavila policiji, tožilstvu in parlamentarni preiskovalni komisiji – Reuters Golob je vse obtožbe zanikal in jih označil za izmišljene ter lažne. Po njegovih besedah so postopki “resnično farsa”. Poudaril je, da si prizadeva za depolitizacijo policije in odpravo ukrepov prejšnje vlade, ki naj bi poskušala podrediti policijo – Reuters

Vendar spomnimo, da je Golob celo javno govoril o čiščenju janšistev, kar je zvenelo zelo na meji avtoriratnega režima. Predsednik vlade Robert Golob je namreč 25. oktobra 2023 v oddaji “Odmevi” na Televiziji Slovenija izjavil, da “čisti janšizem na RTV Slovenija in na policiji” – N1 Info. Ta izjava je sprožila različne, predvsem pa zaprepadene odzive v javnosti in medijih. Nekdanji odgovorni urednik 2. informativnega programa Televizije Slovenija, Rajko Gerič, je zaradi te izjave vložil kazensko ovadbo proti premierju Golobu, vendar je ljubljansko okrožno tožilstvo ovadbo zavrglo. 

oddajo si lahko pogledate tukaj: https://youtu.be/5G7SqlrXPSQ

Premier je kasneje pojasnil, da je šlo za predvolilno zavezo s katero je želel depolitizirati podsisteme, kot je policija, ob tem pa je še pojasnil, da je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar prva uporabila izraz “janšisti” v povezavi s policijo, kar pomeni, da je vrgel žogico nazaj Bobnarjevi. Izjava o “čiščenju janšistov” je sprožila številne razprave o depolitizaciji državnih institucij in kadrovskih spremembah v Sloveniji.

Po drugi strani poglejmo v kazenski zakonik – člen 257 KZ-1 jasno razlaga, da je kaznivo dejanje to, če uradna oseba oziroma v tem primeru funkcionar zlorabi svoj položaj z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi korist ali povzroči škodo. Potemtakem bi lahko sklepali, da je “čiščenje” policije pripadnikov ene politične opcije, dejansko kaznivo dejanje. Torej, če se je Golob izrekel o tem, da se je potrebno znebiti Janšistov v policiji in takratna ministrica tega ni prijavila, gre za sum kaznivega dejanja. Prav tako gre za kršitev člena 37 KZ-1, ki  definira napeljevanje h kaznivemu dejanju – napeljevanje pomeni, da nekdo drugega zavestno spodbudi k storitvi kaznivega dejanja. V tem primeru Golob Bobnarjevi. Prav tako člen 196 KZ-1 jasno prepoveduje nezakonito razreševanje, premestitev ali prekinitev delovnega razmerja: v tem primeru zgolj zato, ker je nekdo podprl napačno politično opcijo, predvsem pa ta člen deluje v povezavi s členom 197 KZ-1, ki opisuje šikaniranje in nadlegovanje na delovnem mestu, ponovno zaradi neustrezne politične barve. Če je bil kdo politično “premeščen”, je tudi to protizakonito. Člen 131 KZ-1 pravi, da je kaznivo dejanje, če je nekomu zaradi politične, verske ali kakšne druge pripadnosti kršena pravica do enakopravnosti. Torej, če je bil kdo v policiji kaznovan, ker je bil politično na napačni strani gre za diskriminacijo. 

Preiskava KPK je bila sprva začasno prekinjena zaradi tehničnih težav, vendar je bila kasneje ponovno odprta. Poleg tega je policija proti Golobu vložila kazensko ovadbo zaradi suma korupcije, natančneje zaradi “dajanja daril za nezakonito posredovanje”. Tožilstvo bo odločilo, ali bo te obtožbe zavrglo ali nadaljevalo s postopkom.

KPK je oktobra 2024 prestavila sejo, na kateri bi morali zaslišati Goloba in druge priče, ker so se nekatere priče opravičile, Golobov pooblaščenec pa je posredoval novo dokumentacijo – RTV Slovenia. Zaslišanje je bilo nato izvedeno decembra 2024, trenutno je preiskava v teku, končne odločitve pa še niso bile sprejete. Golob vztraja pri svoji nedolžnosti in trdi, da so obtožbe politično motivirane, kljub temu, da je javno govoril o čistki: pa vi, mu verjamete?

Uredništvo: Informativni portal Slovenije