Svetovni dan Zemlje v Sloveniji poteka v duhu sprejemanja najpomembnejšega strateškega dokumenta razogljičenja Slovenije, to je Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Gre za pomemben korak k obnavljanju zemlje, kar je tema letošnjega svetovnega dne Zemlje.
Ministrstvo za okolje in prostor izvaja vrsto ukrepov za ohranjanje okolja v ravnovesju z razvojem. Ta dan je namenjen vsakemu izmed nas, da ozavestimo, da lahko pomembno prispevamo k okoljsko in podnebno bolj prijaznemu planetu.
Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da si vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Uničenje in hitro zmanjševanje rastlinskih in živalskih populacij po svetu sta neposredni posledici človekovih dejanj, med drugim: podnebne spremembe, krčenje gozdov, izgubo habitatov, nezakonita trgovina z zavarovanimi vrstami in divji lov, onesnaževanje in neprimerna uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu.
Zato varujmo zavarovana področja, ki jih imamo v Sloveniji. Slovenija je sicer v primerjavi z drugimi državami ena izmed držav z največjo površino zaščitenih področij.
🇸🇮 je med državami z največjo površino zavarovanih območij.
🟢 56 % površine obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave.
🟢 37,5 % ozemlja pokriva Natura2000, to je največ v EU.
🟢 Zavarovanih je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. pic.twitter.com/UBkgpYgFKa
— Ministrstvo za okolje in prostor (@rs_mop) April 22, 2021
56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote)
Tako je v Sloveniji 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 % kopnega ozemlja države, to je največ v Evropski uniji, sledita ji Hrvaška in Bolgarija. Povprečje EU je 18 %.
V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru Nature 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000), kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.
Skoraj v vseh slovenskih občinah imamo območja Nature 2000 (v 204 občinah od 212 občin). Pri večini občin (83) Natura 2000 pokriva med 5 % in 30 % ozemlja, v 23 občinah pa 80 % ozemlja ali več.
Gozdovi pokrivajo 58,2 % naše domovine.
Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.
V Sloveniji imamo 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1161 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 13,31 % kopne površine Slovenije.
Slovenija je z vodo bogata dežela, vodna zemljišča obsegajo 630 kvadratnih kilometrov, skupna dolžina vodotokov pa je 49.100 kilometrov.
Na področju varovanja zajetij za javno oskrbo prebivalstva s pitno vodo je v Sloveniji z uredbami o vodovarstvenih območjih zavarovanih 1.508,5 km2, kar je približno 7,5 % površine Slovenije. Ker ima varstvo pitne vode v Sloveniji že dolgo zgodovino, so bila zajetja že v prejšnjem stoletju zavarovana z občinskimi odloki o varstvenih pasovih in tudi danes je z občinskimi odloki zavarovanih še približno 2.000 km2, kar je okoli 10 % površine Slovenije. Na podlagi državnih uredb o vodovarstvenih območjih in občinskih odlokov o varstvenih pasovih v Sloveniji, na dobrih 17,5 % površine velja vodovarstveni režim, ki omejuje dejavnosti in posege na vodovarstvenih območjih z namenom varovanja pitne vode, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva.
V evidencah je trenutno ocenjeno skoraj 2000 km2 poplavnih območij kar je približno 10 % površine državnega ozemlja. Ocenjuje se, da vsa poplavna območja pokrivajo med 10 do 15 % državnega ozemlja. Na poplavnih območjih je opredeljenih 86 območij pomembnega vpliva poplav, na katerih je skoraj 50 % škodnega potenciala države.
Slovenija med najbolj zelenimi državami planeta
Slovenija je prva ocenjena zelena država na svetu v National Geographicu, kot tudi, da smo na petem mestu med 180 državami glede na kazalec skrbi za okolje (Environmental Performance Index – EPI), ki ga izračunavajo na ameriški univerzi Yale. Slovenija na lestvici, katere rezultate so predstavili na letnem zasedanju Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) v Davosu, zaostaja za Finsko, Islandijo, Švedsko in Dansko.
Varovanje narave je v Sloveniji močno podprto z ustrezno pravno ureditvijo. Večina ozemlja države predstavljajo območja, ki so tako ali drugače zaščitena pred posegi v prostor. Navkljub očitkom, da se zavarovana območja v zadnjem času krčijo in da se omogočajo škodljivi posegi v naravo, je zelo malo območij v Sloveniji takšnih, kjer se lahko brez naravovarstvenih omejitev posega v okolje.
Kaj lahko stori vsak izmed nas? Spremenimo navade in poskrbimo za naš planet
Eden od pomembnejših izzivov za upočasnitev podnebnih sprememb pa je zagotovo sprememba potovalnih navad. Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge oblike alternativne mobilnosti. S tem pa prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, kakovosti bivanja, zdravju in socialni pravičnosti.
Raziskave kažejo, da imajo mladi vedno večji vpliv na zelene odločitve v družinskem okolju in so odgovorni za spreminjanje navad. Zato je pomembno, da jim damo vse potrebne informacije, s katerim bodo vplivali na prihodnost in obnovo planeta, kot nas v svojem sloganu poziva letošnji Svetovni dan Zemlje.
Na spletni strani samo1planet.si je zbranih vrsto primerov dobrih praks in malih dejanj, s katerimi vsakdo od nas lahko začne danes vplivati na jutri.
Spodbujajmo razmišljanje o okolju. Mladi so tukaj pomemben del, a ne pozabimo, da smo odrasli tisti, ki smo opolnomočeni ustvarjati še večje spremembe. In nosimo odgovornost do naslednjih generacij.
Ne pozabimo na vode, saj je eden izmed ključnih preventivnih ukrepov za učinkovito gospodarjenje, varovanje ter zmanjšanje posledic škodljivega delovanja voda, ohranitev obstoječih razlivnih površin. Osnovni namen ukrepa je ohranitev oziroma povečanje prostora namenjenega naravnim poplavnim procesom in ohranjanju dobrega stanja voda. Ukrep se izvaja na način administrativnega zavarovanja naravnih poplavnih območij in določitve omejitev za poseganje na zavarovano območje. Posameznik lahko prispeva na način, naj s svojimi posegi in ravnanjem ne posega v vodni in obvodni prostor (gradnja objektov, trajno in začasno odlaganje odpadkov, trajno in začasno odlaganje zelenega odreza in ostalih materialov …).
DRSV je v začetku februarja 2021 pozvala lokalne skupnosti, lastnike in najemnike priobalnih zemljišč ob vodotokih v Sloveniji, zlasti v naseljih in ob kmetijskih zemljiščih, k skrbnemu in gospodarnemu ravnanju v času otoplitve ozračja, ko obstaja možnosti večjih padavin in naraščanja vodostajev. V skladu z Zakonom o vodah so lastniki in uporabniki priobalnih zemljišč dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih ter odvrženih predmetov in snovi z vodnih ter priobalnih zemljišč.
Ob rednem vzdrževanju pretočnosti rek in potokov ter odgovornem ravnanju z okoljem lahko znatno zmanjšamo poplavno ogroženost in s tem zaščitimo ne samo premoženje, ampak tudi življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Spodbujamo vas k odgovornemu ravnanju, tako na področju varčevanja energije, skrbi za okolje, ravnanju z vodami kot pri ravnanja z odpadki.
Vir: MOP
