Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo.
Glavna značilnost te bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar vodi v primanjkuje dopamina v možganih.
Kar Parkinsonova bolezen sploh je in kako se spopadati z njo?
- Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, takoj za Alzheimerjevo boleznijo.
- Na svetu se s to boleznijo sooča preko 6 milijonov ljudi, od tega 1,2 milijona v Evropi in več kot 9000 v Sloveniji.
- Bolezen pogosteje prizadane moške kot ženske.
- Bolniki najpogosteje zbolijo po 60. letu starosti, le 10% primerov se odkrije pred 50. letom.
- Znakov, ki spremljajo bolezen je preko 40. Najpogostejši vidni oziroma motorični znaki so tresenje – tremor udov, upočasnjenost gibov, okorelost – rigidnost in motnje ravnotežja. Manj znani nemotorični znaki pa do depresija, apatija, utrujenost in demenca.
- Vzrokov za nastanek bolezni se ne pozna, a vpliv za nastakek imajo tako genski dejavniki kot tudi tisti iz okolja.
- Postavitev diagnoze ni enostavna, saj ni nekega testa za ugotavljanje Parkinsonove bolezni. Včasih lahko traja tudi več let za postavite diagnoze.
Bolezen se začne počasi in zahrbtno. Največkrat jo opazimo, ko je simptomov več, ker veliko bolnikov prve simptome skriva, nekateri pa so nevidni.
Osebni stik z boleznijo
Iz osebne izkušnje lahko povem, da prvih znakov največkrat niti ne opazimo pri bližnjem. Ko jih, je bolezen že napredovala. Kaj točno se začne prej, motorično ali nemotorično, je težko določiti. Vsekakor jo opazimo šele potem, ko so znaki tudi vidni.
Bolniki se spremenijo. Danes, ko vrtim po spominu nazaj, vem, da se je vse skupaj začelo veliko pred postavitvijo diagnoze. Oseba se počasi spreminja, upočasnjuje. Razmišlja in deluje počasneje. Na začetku se slepiš, da je vse vzrok v upokojitvi, ni več takšne aktivnosti in se človek umiri, upočasni. Pa temu ni tako. Danes bi iz svojega stika z boleznijo lahko rekla, da se začne z nemotoričnimi znaki. Vsekakor pa se bolezen od pacienta do pacienta razlikuje.
Parkinsonova bolezen se začne počasi in zahrbtno. Preprost pogovor po telefonu ni več isti kot prej. Spomin se upočasnjuje, besede uidejo, spremeni se pisava. Tremor udov je na začetku komaj opazen. Bolnik največkrat lahko roko umiri z drugo roko ali pa jo preprosto potisne v žep in okolica ne vidi tresenja. A le za kratek čas.
Kot pri večini bolezni, je tudi pri Parkinsonovi bistvenega pomena zgodnje odkrivanje bolezni. Medicina ponuja kup zdravil, ki bolnikom olajšajo simptome in upočasnijo bolezen. Spremljanje bolezni je ključnega pomena, saj se organizem na zdravila hitro navadi in odmerek hitro postane premajhen. Klučnega pomena je tudi dosledno in redno jemanje zdravil, večkrat dnevno ob točno določenih urah.
Res je, zdravila bolezen le upočasnijo, kajti zdravila za Parkinsonovo bolezen ni.
