V nedeljo, 9. junija 2019, je v Škocjanu potekala 23. kulturna prireditev Stati inu obstati, ko se Škocjanci spominjajo rojaka Primoža Trubarja, ki je bil prav na ta dan leta 1508 krščen v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev.
Z besedami Stati inu obstati je v pridigi o veri poudaril pomen človekove duhovne pokončnosti, neomajnosti in trdnosti. Besede Stati inu obstati so sestavni del njegovega Katekizma in prve slovenske knjige iz leta 1550.
Spomnili pa so se tudi 28-letnice samostojnosti našega naroda v samostojni Sloveniji, ki se približuje, in 15 let članstva v Evropski uniji.
Zbrane krajanke in krajane ter ostale obiskovalce je na kulturni prireditvi lepo pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Martin Tomažin.
Poseben pozdrav je namenil predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije Alojzu Kovšci, županu občine Grosuplje dr. Petru Verliču, župniku Janezu Selanu, vsem prisotnim občinskim svetnicam in svetnikom, predsednicam in predsednikom krajevnih skupnosti ter idejnemu očetu te tradicionalne prireditve Jožefu Maroltu.
Spomnil nas je, da so škocjanske vasi poleg Primoža Trubarja zaznamovali tudi mnogi drugi. V Škocjanu sta prav tako delovala Jurij Dalmatin in diakon Andrej Savinec. Poleg znamenitih mož iz dobe reformacije se spominjajo tudi župnika, kulturnega buditelja, graditelja župnijske cerkve in kronista Janeza Jereba. Neizbrisen pečat sta s svojim plodnim, ustvarjalnim delom in krščanskimi vrednotami kraju in ljudem zapustila župnik dr. Edo Škulj in duhovni pomočnik, prelat dr. France Oražem. S hvaležnostjo in spoštovanjem se spominjajo rojaka lazarista in duhovnika Toneta Zrneca. Mnogi lepi spomini pa Škocjance vežejo tudi na dr. Borisa Kuharja, ki je od leta 1964 raziskoval te kraje in jim zapustil neprecenljivo delo v ohranjanju kulturne dediščine prelepih škocjanskih vasi.
Predsednik Martin Tomažin pa nam je navedel še zanimiva dejstva, da je Valentin Vodnik nekoč zapisal, da je bil Primož Trubar Kranjec iz Kancijanske fare, ki je prve nauke dobil od tamkajšnjega župnika. Slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar pa je 15. novembra 1907 v Slovencu zapisal, da tamkajšnji župljani niso brez vzroka ponosni, da imajo starejšo faro od ljubljanske Škofije.
»Držimo skupaj. Bodimo ponosni na svoje krščanske korenine in več kot tri četrt tisočletno zgodovino Škocjanske župnije še naprej,« je še dejal Martin Tomažin.
Zbrane ob tej priložnosti sta nagovorila tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in župan dr. Peter Verlič.
»Slaviti očeta, brata in preroka, kot je poimenoval Primoža Trubarja literarni zgodovinar Jože Rajhman, je velika čast. Slaviti rojaka pa velik ponos. In prav ta ponos je moč čutiti danes v tej zbrani in nasmejani množici pred menoj,« je dejal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
Povedal je, da od rojstva Primoža Trubarja mineva že 511 let. Dan Primoža Trubarja pa kot slovenski državni praznik obeležujemo od leta 2010, na posredno pobudo Tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. S tem, ko je Trubar Slovencem dal v roke prvo tiskano knjigo, Katekizem in Abecednik, je postal utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Trubar velja za osrednjo podobo v slovenski kulturni zgodovini in mnogi ga v različnih pogledih celo označujejo za glavno zgodovinsko osebnost Slovencev. Njemu gre med drugim zahvala, da kot narod danes obstajamo, saj je z uveljavitvijo njegove knjižne slovenščine in znanjem jezika zrastla tudi narodna zavest.
Ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva je bilo poudarjeno, da je treba dvigniti slovensko kulturno in državno politično samozavest ter krepiti praktično zavezanost Trubarjevemu jezikovnemu izročilu, in to z učenjem, uveljavljanjem in razvijanjem slovenščine na vseh tradicionalnih in novih področjih, ki jih odpirata družbeni in tehnološki razvoj. Sam se s tem popolnoma strinja, ob tem pa je še posebej poudaril in izpostavil, da je že res, da so tuji jeziki pomembni, da odpirajo številna vrata v svet, ampak vzporedno s tem moramo negovati tudi slovenščino, naš materni jezik.
Ob koncu je vsem zaželel lepo praznovanje ter z nami delil še naslednjo misel: »Trubar je postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Pa ne samo knjižnemu jeziku, tudi zavedanju, da tod živimo Slovenci. Rekel je, stati inu obstati. Pa so prišli za Trubarjem drugi. Anton Aškerc nam je dal življenjski moto, ko je zapisal v pesmi Čaša nesmrtnosti “v delih svojih sam boš živel večno”. In v nove čase nas je popeljal Fran Levstik z zelo resnim navodilom, bodi trd, mož jeklen, kadar je braniti časti in pravde narodu in jeziku svojemu«.
»Vedno je lepo priti na to prireditev, ki je pravzaprav tudi prireditev naše zavesti, naše zavednosti, da smo Slovenci. Slovenci smo in bomo obstali kot narod, če bomo cenili in spoštovali naše vrednote. Jezik, kulturo, domovino, državo,« pa nas je nagovoril župan dr. Peter Verlič.
Z jezikom nam je, kot smo ta dan večkrat slišali, neizmerno pomagal Primož Trubar. Ozavestil je naš jezik, tako da ga je ubesedil v črke, ki so postale tudi tiskane in ki nam za vedno dajejo enakopravno veljavo med vsemi narodi.
Glede na aktualna dogajanja, ko živimo v svetu globalizacije, ko je pred nami nov val migrantske krize, ko nam nenazadnje skozi multikulturnost grozi kriza identitete, se mu zdi zaskrbljujoče, da bi se lahko utopili v nekem loncu, kjer ne bomo vedeli, kdo smo in od kod prihajamo.
»Prepričan sem, da bo ravno spoštovanje teh vrednot to preprečilo,« je dejal in povedal, da so v občini Grosuplje tudi zato, da vejo, da so Slovenci, da so tu doma, na javna mesta začeli izobešati slovenske zastave.
»Nekatere medije so te naše zastave že zmotile. Ker ne vejo, zakaj bi visele. Mi vemo, zakaj visijo, in naši predniki, kot sta Primož Trubar in France Prešeren, ki sta se oba dotaknila naših krajev, sta si to želela. Mi smo pa imeli to čast, da smo dočakali tudi svojo državo. Torej bodimo ponosni Slovenci, ponosni občani občine Grosuplje in srečno,« je še dejal župan.
S petjem, glasbo in plesom so kulturno prireditev obogatili: pevke in pevci Župnijskega mešanega pevskega zbora Škocjan,
pesnica in pisateljica besedil Nataša Klinc Vybiralik, Otroški pevski zborček Krhelčki, kitaristka Lara in flavtistka Tajda Ferk, harmonikar Drago Elikan, Folklorna skupina Grmada ter kvintet domačih fantov Drugačni muzikanti. Prireditev sta povezovali Marta Smole in Darinka Virant.
Jana Roštan, foto in video: Brane Petrovič
