Sodstvo, sodniki, sodišča, preplačane stavbe, rdeče zvezde, medalje in revolver

Je v krizi družba ali sodstvo ali oboje?

vir: Dnevnik

Slovenija ima 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je precej nad evropskim povprečjem, ki sicer znaša 22 sodnikov. Kljub temu se je med letoma 2012 in 2022 število sodnikov v Sloveniji zmanjšalo za 13,6 % – Sodišče . Časovni standardi, ki jih določa Vrhovno sodišče Republike Slovenije, opredeljujejo pričakovani čas za opravljanje tipičnih procesnih dejanj in reševanje zadev na različnih vrstah in stopnjah sodišč. Po podatkih iz leta 2022 je povprečen čas rešitve posamezne zadeve znašal 8,7 meseca Sodišče. 

Kljub izboljšavam ostaja zaupanje javnosti v neodvisnost sodstva izziv. Glavni razlog za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodišč in sodnikov javnost vidi v vmešavanju ali pritisku s strani vlade in politikov. – Uradna stran Republike Slovenije Zaupanje v sodstvo v Sloveniji je sicer pod povprečjem Evropske unije. Kot smo omenili, gre za zaznano vmešavanje politike in specifičnih interesov v delovanje sodstva ter pomanjkanje poznavanja pravosodnega sistema med splošno javnostjo. Za nadaljnje izboljšanje zaupanja v sodstvo je ključnega pomena zagotavljanje neodvisnosti sodstva, povečanje transparentnosti delovanja ter ozaveščanje javnosti o delovanju pravosodnega sistema. – 24ur

Poglejmo na primer imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča: Miodrag Đorđević je bil januarja 2023 imenovan za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Njegovo imenovanje je v Državnem zboru prejelo 53 glasov za in 32 proti. Koalicijske stranke so ga podprle, medtem ko je opozicijska stranka SDS nasprotovala, navajajoč pomisleke glede njegove preteklosti, vpletenosti v afere, neprimernih izjav in osebnostnih lastnosti – N1 Info.

Spomnimo se na primer afere revolver: decembra 2023 se je v javnosti pojavila fotografija predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Miodraga Đorđevića, na kateri je na njegovi pisalni mizi v pisarni opazen revolver Colt 45. Fotografija je bila objavljena v sobotni prilogi časnika Dnevnik – Dnevnik.  Đorđević je pojasnil, da gre za nedelujočo repliko revolverja, ki mu služi kot spomin na študij v Združenih državah Amerike. Kljub temu je prisotnost replike orožja na mizi predsednika vrhovnega sodišča sprožila številne odzive v javnosti in medijih. Nekateri so menili, da takšen predmet ne sodi na pisalno mizo sodnika, saj lahko daje napačno sporočilo ljudem – Moja Dolenjska. Sodni svet se je odzval z izjavo, da razkazovanje orožja, tudi če gre za repliko, ni primerno. Đorđević je nato napovedal, da bo repliko revolverja odstranil iz svoje pisarne. N1 Info Poleg medijskih odzivov je bila zaradi tega dogodka vložena tudi kazenska ovadba zoper Miodraga Đorđevića, venar podrobnosti niso nikoli prišle v javnost – Reporter.

Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević seveda zavrača vse očitke proti njemu, prav tako pa zavrača demokratično kritiko sodstva, saj je takole odgovoril na očitke zoper sodstvo in zoper njega (posnetek si lahko ogledate na spodnjem videu):

Da je v krizi družba in ne sodstvo, bi se lahko celo strinjali, saj je ta ista družba potrdila predsednika vrhovnega sodišča, ki je nato na pisalni mizi razkazoval svoje orožje, pa vendarle bi bilo morda smotrno pomesti pred svojim pragom, torej pragom Vrhovnega sodišča. Pa vendar je Đorđević šel še dlje, saj je priznanje (Medaljo za življenjsko delo na področju pravosodja) podelil tudi Slavku Gazvodu. Slišite prvič? Gre za sodnika, ki je v medijih pogosto označen kot rdeče zvezdni sodnik, pa vendar za te očitke obstajajo dokazi. 

vir: družbena omrežja

Slavko Gazvoda, je sicer preiskovalni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki se je maja 2019 udeležil predvolilnega shoda stranke Socialni demokrati (SD) na Svetem Urbanu nad Mariborom. Na dogodku je nosil majico z rdečo zvezdo in se fotografiral z vidnimi člani stranke, med drugim z evropskima poslancema Tanjo Fajon in Milanom Brglezom – Svet24. Medtem, ko prav slednji politiki govorijo in razpravljajo o neodvisnosti sodstva, so sodniki prisotni na zborovanjih njihovih strank; Je to demokratično? Je to še tolerantno? Je to še okusno? Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta je junija 2019 ugotovila, da je s tem ravnanjem kršil načeli nepristranskosti in nezdružljivosti iz Kodeksa sodniške etike, pri čemer je poudarila, da sodelovanje na javnem shodu politične stranke in fotografiranje z njenimi kandidati krni videz sodnikove nepristranskosti. Svet24  Zakaj je potemtakem prav ta sodnik prejel medaljo za življenjsko delo? To je približno tako, kot da bi nekdo, ki je naredil izgubo v podjetju, bil nagrajen.

Prav tako, je Đorđević še pred časom dejal, da si “želimo, da bi sodstvo, predvsem [ljubljansko] sodišče prve stopnje, dobilo sodno stavbo, ki bi bila funkcionalna, bi omogočala učinkovito vodenje velikih sodnih postopkov in bi bila tudi reprezentativna.” Spomnimo na primer na afero Litijska in krizo družbe v kateri smo: kupljena stavba je bila v slabem stanju z namenom reševanja prostorske problematike treh sodišč: Upravnega sodišča, Delovnega in socialnega sodišča ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Vlada je ta projekt uvrstila v načrt razvojnih programov 2023–2026, da bi zagotovila ustrezne prostore za delovanje omenjenih sodišč. – N1 Info. Vendar je nakup stavbe sprožil številne polemike in preiskave zaradi negospodarnega ravnanja. Ministrstvo za pravosodje je stavbo kupilo za 7,7 milijona evrov, medtem ko je nova cenitev, ki jo je naročilo Državno odvetništvo, ocenila tržno vrednost stavbe na 6 milijonov evrov. Stavba, ki je bila v povsem nekredibilnem stanju, torej potrebna celovite prenove je bila drastično preplačana in uporabljena kot cilj za številne provizije pri sklepanju posla. Tipično slovensko brez odgovornosti do javnega denarja? Seveda je potemtakem zaupanje ljudi v politiko (pa tudi v sodstvo), nizko.

Spomnimo: v povezavi z ureditvijo materialnega položaja sodnikov je predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pojasnil, da ustavna odločba glede sodniških plač ni bila uresničena v celoti, da pa je bil storjen pomemben korak, saj je pripravljen zakon, ki bo sistemsko uredil plačni položaj funkcionarjev. “Pri tem je dejstvo, da ne gre za uresničitev ustavne odločbe, niti prve niti druge, v celoti, ampak gre za en korak naprej v prizadevanjih za ureditev materialnega položaja sodnikov in to je pozitiven korak v pravo smer.” Če je zaupanje ljudi nizko, reševanje sodnih zadev pa še vedno traja sorazmerno dolgo, se poraja vprašanje ali si take plače oz. povišanje sploh zaslužijo. Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je med drugim napovedal tudi, da naj bi uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika kmalu postala realnost. Ta ukrep bo predsednikom sodišč močno olajšal vodenje, pomagal pa naj bi tudi pri izravnavi obremenitev sodišč. “Želimo si doseči, da ne bo stranka na enem sodišču hitreje dosegla svoje pravice kot na drugem,” ali je to dejansko pravično in utemeljeno, bomo videli, saj moramo spomniti, da so čakalne dobe sodnih obravnav izjemno dolge in tudi finančno potratne.

Kaj pa menite vi? Ste zadovoljni s sodstvom v Sloveniji?