“Mislim, da pri nikomer ne gre (pri odločanju) za ideologijo, ampak za svetovni nazor. Pomembno je denimo, kako sodnik dojema odnos posameznika do države, kolikšen poudarek daje avtoritativnosti države, kako dojema posamezna polja delovanja zakonodajalca, vlogo socialnih pravic, dostojanstvo človeka, pomembni so odtenki občutka za človekove pravice, koliko prostora vidi pri ustvarjanju v pravu … Subjektivnih barv je veliko in prav je tako. A tudi v pluralizmu moramo ostati znotraj meja ustave in za to je treba slišati argumente drugega. Če se ljudje na koncu nočejo slišati, nočejo komunicirati, se stvari sfižijo. Zato je meni pomemben tudi vidik osebnosti sodnikov. Morda mi ne bi bil tako pomemben, če ne bi bil predsednik. Kot predsednik imam namreč nalogo odločati o tem, ali se bo diskusija še nadaljevala ali gremo v glasovanje. Vendar pri tem ne govorimo o političnih razhajanjih. Sedanja sestava ustavnih sodnikov ni razdeljena na leve in desne. Pluralna je razmišljanju, ne pa v politični pripadnosti.”
