Leto 2025 je prineslo precejšnje razlike v izplačilu regresov za letni dopust v Sloveniji, kar odpira vprašanje pravičnosti in enakosti med podjetji, pa tudi zaskrbljenost glede ekonomskih pritiskov na zaposlene. Na eni strani imamo podjetja, kot so NLB, Telekom Slovenije in Krka, ki izplačujejo regres v višini več kot 2.500 evrov, na drugi strani pa podjetja, kot so Spar in Lidl, ki ponujajo regres v višini 2.000 evrov ali manj, kar je le rahlo nad zakonsko določenim minimalnim zneskom. V tej sliki ni mogoče prezreti niti položaja javnega sektorja, ki je pogosto v središču razprav o enakosti in pravičnosti v izplačilih, ter položaja upokojencev, ki so prav tako pomemben del teh razprav.
Visoki regresi – ali je to pošteno?
Tako visok regres, kot tisti v podjetjih, kot je NLB (2.803 evrov), vzbuja dvome o pravičnosti tega pristopa. Seveda je res, da so ta podjetja finančno stabilna in si lahko privoščijo višje regresne izplačila, vendar ali to pomeni, da bi morali zaposleni v drugih panogah, kjer so plače nižje, prejemati regres v višini zgolj minimalne plače, kot ga izplačujejo podjetja, kot sta Hofer ali Lidl (2.000 evrov)? Morda se bo nekaterim zdelo, da so ti regresi še vedno dostojni, vendar je pomembno razumeti, da so tudi ti zaposleni del iste družbe in plačujejo davke za isto blaginjo.
Zaposleni, ki prejemajo le minimalni regres, so pogosto tisti, ki delajo v sektorjih z nižjimi plačami, kot so trgovina ali gostinstvo. Njihovo delo ni nič manj vredno od tistih, ki prejemajo višje regresne zneske, vendar so za podjetja, ki poslujejo v teh sektorjih, pogosto majhni dobički ali pa so pod velikim pritiskom zaradi konkurence. Seveda pa to ne bi smelo biti izgovor za premajhen regres, saj so zaposleni, ki se odločijo za delo v teh sektorjih, prav tako zaslužili nagrado za svoje delo.
Najvišji regresi v letu 2025:
-
NLB: 2.803 evrov
-
Telekom Slovenije: 2.518,74 evra
-
Krka: 2.464,35 evrov
-
Generali: 2.800 evrov
-
OTP banka: 2.803 evrov
Ta visoka izplačila so del strategije podjetij za nagrajevanje zaposlenih ter izboljšanje njihove motivacije in zadovoljstva. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali je takšna razlika v izplačilih res pravična, če upoštevamo razmere v manjših podjetjih, kjer so regrese pogosto precej nižje.
Nizki regresi – Kje so meje poštenosti?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora biti regres za letni dopust izplačan vsaj v višini minimalne plače. Za leto 2025 znaša minimalna plača 1.277,72 evra bruto. Čeprav so regrese, kot so tisti v podjetjih Spar ali Lidl, še vedno nekoliko nad zakonskim minimalcem, pa ostajajo precej nižji v primerjavi z nekaterimi večjimi podjetji. To odpira vprašanje, ali so te razlike pravične, če vemo, da zaposleni v trgovskih verigah pogosto opravljajo zahtevno delo in se soočajo z visokimi življenjskimi stroški.
Najnižji regresi v letu 2025:
-
Spar: 2.000 evrov
-
Lidl: 2.000 evrov
-
Hofer: 1.800 evrov
Čeprav so ti regresi višji od zakonskega minimuma, so precej nižji od tistih, ki jih izplačujejo večja podjetja. V tem primeru bi bilo smiselno razmisliti, kako uravnotežiti izplačila, da bi zaposleni, ne glede na industrijo, prejeli regres, ki bo bolje odražal njihovo delo in prispevek k podjetju.
Regresi v javnem sektorju in za upokojence
Pomemben del regresov predstavljajo tudi izplačila v javnem sektorju in med upokojenci. Tu regrese niso zgolj stvar posameznih podjetij, temveč so pogosto del širše kolektivne pogodbe, ki je povezana z državno ali občinsko politiko.
Regresi v javnem sektorju:
V javnem sektorju so regresi običajno nekoliko nižji kot v večjih zasebnih podjetjih, vendar pa so še vedno dostojni in so pogosto določeni s kolektivnimi pogodbami. V letu 2025 bo regres za zaposlene v javnem sektorju v povprečju znašal med 1.800 in 2.100 evri. Kljub temu pa je ta višina regresa pogosto vprašljiva, ko upoštevamo vse višje življenjske stroške in obremenitve, s katerimi se soočajo zaposleni v tem sektorju. Na drugi strani pa javni sektor še vedno zagotavlja določeno stabilnost zaposlitve, vendar pa regrese ostajajo nižje kot v finančno močnih podjetjih.
Upokojenci:
Za upokojence je situacija nekoliko drugačna. Regres za upokojence se izplačuje iz pokojninskih skladov in je v letu 2025 znašal povprečno med 450 in 500 evrov. Ta znesek je precej nižji od regresov v zasebnem sektorju, vendar odraža tudi razlike v pokojninskih skladih in finančni sposobnosti države, da izplača višje zneske. Vse več upokojencev pa opozarja na nezadostne višine regresov, ki niso v skladu z naraščajočimi življenjskimi stroški, zlasti v luči visokih cen energentov, hrane in zdravstvenih storitev.
Regresi in pravičnost na trgu dela
Medtem ko so regresi v nekaterih primerih dobrodošel način nagrajevanja, se vse več ljudi sprašuje, ali so ti izplačani regresi resnično pravični. Podjetja s bolj stabilnim finančnim položajem, kot so Krka, Telekom Slovenije in NLB, si lahko privoščijo višje regresne zneske, vendar kaj to pomeni za manjše podjetnike in tiste v težavah? Ali ni nenazadnje njihovo sodelovanje na trgu dela ravno tako pomembno za stabilnost gospodarstva?
Čeprav zakonodaja določa minimalni znesek regresa, ki je povezan z minimalno plačo, bi bilo smiselno razmisliti o tem, kako ta izplačila uravnotežiti z dejanskimi življenjskimi stroški in zahtevami zaposlitvenih sektorjev. Zdi se, da so regrese vedno bolj postale simbol podjetniške moči in PR poteza za večja podjetja, medtem ko delavci v manj donosnih sektorjih ostajajo brez pravične nagrade za svoje delo.
Zakonodaja in prihodnost regresov
V Sloveniji imamo zakonsko določeno minimalno višino regresa, vendar to še vedno ne zagotavlja enakih možnosti za vse zaposlene. Zakonska določitev zgornje meje, na primer, omogoča podjetjem, da izplačajo regres tudi višji od minimalnega, vendar to ne pomeni, da je ta praksa enotna. Še vedno obstajajo razlike, ki ne odražajo le ekonomske sposobnosti podjetij, temveč tudi dejanske odločitve glede tega, kako ceniti delavce v različnih industrijah. To pa odpira vprašanje pravičnosti in vprašanje, ali je treba povečati regulacijo, da bi se preprečile te razlike.
Čeprav je seveda težko enotno obravnavati vsak sektor in podjetje, bi morali vsaj oblikovati enoten okvir, ki bi omogočil bolj enakomerno razdelitev teh izplačil, da bi zmanjšali ekonomske razlike med zaposlenimi in omogočili dostojno življenje tudi tistim, ki so v bolj finančno zahtevnih sektorjih.
Zaključek: Regresi – priložnost za pravičnost ali le reklama?
Čeprav visoki regresi v nekaterih podjetjih lahko predstavljajo pozitiven signal za zaposlene, ni mogoče prezreti, da so v mnogih primerih regresi le še ena pot do boljše podobe podjetja. Temeljna vprašanja ostajajo: Ali naj se regresi prilagodijo dejanskim življenjskim stroškom in zahtevam na trgu dela? Ali bi morali podjetja, ne glede na svojo finančno stabilnost, enako obravnavati vse zaposlene, in ne samo tiste, ki so del velikih, stabilnih podjetij?
Skrb za poštenost pri izplačilu regresa je pomemben korak k enakopravnemu in pravičnemu gospodarstvu, kjer vsak zaposleni čuti, da je njegov prispevek enako cenjen. Povečanje minimalnih regresov bi lahko postal prvi korak v tej smeri.
Portal OS
