Danes mineva 25 let od smrti Diane Spencer, ki je bila prva žena Charlesa, valižanskega princa in prestolonaslednika, ki je najstarejši otrok britanske kraljice Elizabete II, ki je osvojila na milijone src po vsem svetu in mame bodočega britanskega kralja.

Rodila se je v britanski plemiški družini kot četrti otrok in tretja hči Johna Spencerja, vikonta Althorpa, in Frances Roche. Odraščala je v Park Housu, ki se nahaja na posestvu Sandringham, in se izobraževala v Angliji ter Švici. Leta 1975, ko je njen oče podedoval naslov grofa Spencerja, je postala Lady Diana Spencer. V javnosti je postala znana februarja 1981, ko je bila objavljena njena zaroka s princem Charlesom.

Vir: posnetek zaslona

Njeno poroko s princem 29. julija 1981, ki je potekala v stolnici sv. Pavla, je preko televizije spremljalo več kot 750 milijonov ljudi. S poroko je postala valižanska princesa, vojvodinja Cornwalla, vojvodinja Rothesaya in grofica Chesterja. V zakonu je rodila dva sinova, princa Williama in Harryja, ki sta prišla na drugo in tretje mesto v liniji nasledstva britanskega prestola. Kot žena prestolonaslednika je Diana prevzela nekatere dolžnosti in zastopala kraljico v tujini. Dejavna je bila tudi na dobrodelnem področju in je med drugim podpirala Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min.

Fotografija tik pred odhodom iz hotela pred nesrečo Vir: družabna omrežja

Diana je ostala pod drobnogledom medijev tudi po ločitvi od princa 28. avgusta 1996. Zanimanje za njeno življenje ni ugasnilo niti po njeni smrti v prometni nesreči v Parizu prav na današnji dan 31. avgusta 1997. Njena smrt je zgrnila temne oblake nad britanski dvor. Njen pogreb je bil eden najvidnejših dogodkov v zgodovini televizije.

Vir: družabna omrežja

Še danes je njena smrt zavita v tančico skrivnosti in o njej obstaja več teorij, kljub temu, da so uradno za nesrečo okrivili voznika mercedesa. Še vedno pa je najbolj glasna ta, da smrt Diane in njenega spremljevalca Dodi-ja Al Fayed-a ni bila nesreča temveč umor. Zgodovina se vedno piše tako z resnico kot z lažjo in vprašanje je, če bomo sploh kdaj resnično vedeli kaj se je 31. avgusta takoj po polnoči zgodilo v pariškem predoru.

 

Spletno uredništvo