O pravljici Pepelki vemo že od otroštva njeno vsebino. Poznamo obnašanje mačehe in njenih hčera do uboge Pepelke in seveda žalostnega princa, ki išče ženo na podlagi izgubljenega čeveljčka z modrimi kamenčki. Seveda ne smemo pozabiti dobre vile, ki pomaga Pepelki, da se spremeni v lepotico na plesu.

Nekoč mi je vsebina te pravljice bila predmet razgovora s študenti z vidika odnosov med posameznimi osebami v pravljici.

Kako naj bi jih  razumel pravnik?

Na moje vprašanje, kdo se v pravljici najmanj človeško, razumno obnaša, se razvila zanimiva razprava. Obnašanje mačehe in obeh Pepelkinih polsestr je bilo negativno ocenjeno, kot človeško nesprejemljivo, vendar pa dokaj skladno z pričakovanji in stereotipi, ki so prisotni v družbi glede odnosa med omenjenimi osebami. Pepelka se človeško in razumno obnaša kot skromna oseba, zavedajoč se svojega položaja in obljube, ki jo je dala dobri vili, da bo ob polnoči doma. O dobri vili ni treba posebej govoriti. O princu je bilo najmanj razprav. Ko sem poskušal opozoriti, da podrobneje posvetijo pozornost princu, so študenti zelo hitro ugotovili, da je najbolj problematičen v tej pravljici princ, ki se je res nerazumno obnašal.

On je z Pepelko plesal ves večer, ne da bi jo vprašal za ime in se njej posvetil, da bi jo spoznal. Vprašal jo je za ime zadnji trenutek, tik pred polnočjo, ko mu ona več ni mogla odgovoriti.

Pri tem je jasen njegov egoistični značaj. Pepelko obravnava kot sredstvo za svoje cilje. Še bolj nerazumno dejanje pa je bilo, da je iskal življenjsko sopotnico na podlagi čeveljčka, ne da bi kar koli več vedel o tej osebi.

Če pa osebe iz te pravljice zamenjamo z osebami v sodobnem spornem pravnem razmerju, tako da princa predstavlja pravnik, ki zastopa Pepelko kot toženo stranko, mačeho in njene hčeri pa kot tožečo stranko, dobro vilo pa kot sodnika, po tem nam je pravljica veliko bolj bližja pri razumevanju spoznavanju odnosov med ljudmi v sporu.

Po tako posodobljeni pravljici pa so študenje postali živahnejši, saj so navajali vrsto zanimivih dejstev in mnenj o »sodobnem princu«, ki se pogosto obnaša enako kot princ v pravi pravljici; prikrito in neprepoznavno ter rutinsko obravnava stvari in zadeve, ki so življenjsko pomembni za druge.

Sodobne tovrstne pravljice se nikoli ne končajo, kot se v pravi pravljici: Princ je videl, da je Pepelka tisto skrivnostno dekle s plesa. Odpeljal jo je na grad, se z njo poročil in srečno sta živela do konca svojih dni.

Š. I.

Vir: FB