Tudi ob letošnjem božiču bosta mednarodno priznana slovenska floristka dr. Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič sodelovala pri krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu.
Na več kot 770 km dolgo pot bosta odpotovala prihodnji petek popoldne, in sicer na povabilo veleposlaništva RS pri Svetem sedežu in Governatorata vatikanske vlade. Že v soboto zjutraj se bosta kot edina Slovenca pridružila vatikanskim cvetličarjem. Zdaj sta že osem let redna gosta in hkrati sodelavca pri pomembni nalogi, okrasitvi bazilike. Točneje, sodelovala bosta pri izdelavi in postavitvi dekoracije za oltarni del bazilike sv. Petra.
»Tokrat gre že za 16. krasitev vse od velike noči leta 2011,« je pred odhodom povedal Peter Ribič. »Gre za posebno čast in privilegij sodelovati pri takem projektu, saj gre za izjemno veliko in odmevno delo, kajti vse oči sveta so v tem času uprte v oltar največje katoliške cerkve na svetu. Sodelovanje se je začelo leta 2011 povsem po naključju. Glede na vsakoletna povabila očitno delo opravljava dobro, kar je papež Frančišek še posebno poudaril ob letošnji velikonočni poslanici, ko se je Sloveniji zahvalil za delo in cvetje. Vsekakor pa so se v vseh teh letih oblikovale že prave prijateljske vezi med nama in vatikanskimi vrtnarji, ki stalno skrbijo za park ter cvetlične dekoracije za različne dogodke.«
Slovenska cvetličarja sta vesela, ker je letos njuno poslanstvo podprla občina Kamnik na čelu z županom Matejem Slaparjem. »Mnogi naju sprašujejo kdaj, kako in na kakšen način odhajava, kako delava in kakšen material uporabljamo,« je povedal Ribič. »Več kot očitno je zgodba postala izjemo zanimiva za naše prebivalstvo pa tudi širše. Nekih bistvenih razlik tudi letos ne bo.«
Kako poteka tako delo in kaj pripravljata za lepšo podobo znanih in mogočnih Berninijevih stebrov, oltarja in papeževega balkona, sta nam včeraj pokazala v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku.
»Podlaga bo zelena iz kavkaške jelke kot simbol večnega življenja,« je povedal Peter. »Dodana bo še rdeča barva. Lani smo uporabili božične zvezde, zato smo jih uporabili tudi letos ob prikazu krasitve. Obvezna je tudi pozlata, torej razne pozlačene veje, dodamo pa lahko še bele vrtnice in storže.«
Dr. Sabina Šegula je dodala, da lahko kombinirajo v ognjenih barvah, na primer z dodajanjem rdečih vrtnic, medtem ko so bele vrtnice vedno pri Marijinem oltarju ne glede na praznično krasitev, torej ali gre za veliko noč oziroma božič.
In kaj bosta pravzaprav krasila v baziliki sv. Petra v Vatikanu? »V celoti bova okrasila oltar, mesto, kjer sedi papež, pod kripto, v božičnem času pa tudi balkon, s katerega papež podeli tradicionalni blagoslov mestu in svetu, Urbi et orbi. Ta balkon se krasi dvakrat letno in morda še ob predstavitvi novega papeža. To je privilegij, ki mu v cvetličarstvu pravimo jagodni izbor.«
Okrasitvi vatikanske bazilike za velikonočne in božične praznike se seveda razlikujeta.
»Tako je ob veliki noči, kar je po svoje logično, veliko več zelenja kot za božič, spomladi tudi ni storžev, veliko materiala za veliko noč pa je nabranega z njihovih vrtov,« pojasni gospa Sabina.
»Če je pomlad topla, imamo tudi cvetoče češnjeve veje in podobno.« Peter Ribič doda, da se tudi po količini materiala, ki ga porabijo za krasitev, pozna, da je velika noč največji krščanski praznik.
Dr. Sabina Šegula in Peter Ribič preživljata zanimive dneve, ko prideta v Vatikan. »Vsaka taka pot traja približno pet ali šest dni,« pove Ribič.
»Tri dni delava na polno, od jutra do večera. To pomeni, da bova letos delala v soboto, nedeljo in ponedeljek, tako da bo bazilika za sveti večer, torej 24. decembra že slavnostno okrašena.
Ob sedmih zjutraj sva v Vatikanu in delava do štirih ali petih popoldne, kar je odvisno tudi od tega, kako prihaja gradivo za krasitev. Najprej okrasiva Berninijeve stebre, vse ostalo pa po določenih etapah. Posamezne kompozicije skladiščimo v rastlinjakih ali v delavnici, zadnji dan pa vse pripeljemo v baziliko in vse skupaj sestavimo v zaključeno celoto, kakršno smo si zamislili.«
Še nekaj, na kar opozarja dr. Sabina Šegula: »Pomembno je tudi druženje v vatikanski vrtnariji. Ne doživi vsak piknika v vatikanskih vrtovih, ki ga pripravijo tamkajšnji vrtnarji, pa sva bila tudi midva deležna te pogostitve. Prineseva pa slovensko potico, nad katero so Italijani navdušeni, midva pa nad njihovimi dobrotami.
Midva predstavljava Slovenijo in Slovenija je edina država, ki sodeluje pri božični krasitvi bazilike sv. Petra, tako da je izjemnega pomena tudi dejstvo, kako se vse skupaj izpelje. Hkrati lahko v imenu obeh rečem, da sva ponosna, ker lahko to zgodbo nadaljujeva in da je uspešna, zahvaliti pa se morava najinima družinama za podporo.« Peter dodaja, da božični večer preživljata drug z drugim, družinska obdaritev pa pride na vrsto šele 26. decembra.
Primož Hieng
