Rusi, ki živijo v Sloveniji, so minulo soboto na Pogačarjevem trgu v Ljubljani praznovali maslenico. To je stara oblika preganjanja zime in pričakovanja pomladi, rekli bi lahko tudi, da gre za pust, kjer imajo glavno vlogo – palačinke. Te predstavljajo sonce.
Tradicija praznovanja maslenice je že zelo stara. To je eden najbolj veselih in svetlih praznikov. Ves teden se ljudje poslavljajo od dolgočasne zime, spečejo palačinke in se odpravijo na obisk. Vrhunec maslenice ostaja vse do danes požig strašila zime, simbol odhoda zime in nastopa pomladi. Slavnostno kurjenje strašila spremljajo pesmi, igre in družabni plesi v krogu.
Temu prazniku so se pridružili številni Rusi, ki živijo in delajo v Ljubljani ter imajo s Slovenijo tesne prijateljske stike. Vsi skupaj so se, kot je dejala Julija Mesarič, glavna pobudnica maslenice v Ljubljani, zbrali, da bi pomagali slovenskemu pustu pregnati zimo in pozdraviti pomlad.
Spregovoril je tudi veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Timur Rafailovič Ejvazov: »Pozdravljam vas na maslenici, ki so jo tokrat pripravili šola Vesela dRuščina, društvo Slovenija Rusija, ruski center znanosti in kulture ter veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji. Maslenica simbolizira spremembe, pričakovanje veliko novega in seveda ljubezen. Vemo, da imate tudi v Sloveniji nekaj podobnega, torej pust, ki je povsem enak naši maslenici. Rekel bi lahko, da imata pust in maslenica skupne korenine, oba praznika pa združujeta in povezujeta oba naroda, Ruse in Slovence.«
Med podporniki ruske Maslenice v Ljubljani je tudi Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija Rusija: »Upam, da ste se od pepelnične srede malo odpočili, da lahko danes malo nadaljujemo. Višek Maslenice v ruskih družinah je po navadi v nedeljo popoldne. Takrat mati vse povabi in najboljše palačinke podari zetu. To naj bi bila sprava.«
Obiskovalce je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković: »Maslenica tudi letos na področju kulture povezuje prijatelje ruskega in slovenskega naroda ter združuje Moskvo in Ljubljano. Vesel sem, da je danes z nami tudi novi veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji, tako da upam, da bo postal naš meščan tako kot njegov predhodnik.«
Kako se je festival Maslenica v Ljubljani pojavil? Zamisel o ruskem pričakovanju pomladi v Ljubljani pripada Rusinji, predstavnici zavoda Vesela dRuščina Juliji Mesarič: »Vse se je začelo z majhnim družinskim piknikom. Postopoma je tradicija, zahvaljujoč skupnim prizadevanjem, prerasla v praznik mesta. Po mojem mnenju je maslenica v Ljubljani postala blagovna znamka rusko govoreče diaspore v Sloveniji in celo zgled. V dušo so se mi zapisale besede neznane Slovenke, ki je na eni od naših maslenic prišla do mene in rekla: Občudujem, kako vi Rusi veste, kako ohraniti svojo kulturo in jo z dostojanstvom ter spoštovanjem pokazati drugim.«
Simbol Maslenice so palačinke, ki predstavljajo sonce. »Zgodovina palačink sega že stoletja daleč v preteklost,« poudarja Mesaričeva. »Ljubezen do njih je po legendi ustvaril kralj David, ki je ob praznovanjih vsem izročil palačinke. Tako mu je uspelo tej dobroti dodati človečnost. Ni presenetljivo, da so palačinke priljubljene na vseh koncih sveta. V Rusiji so jih že dolgo občudovali s spoštovanjem. Vsaka gostiteljica je imela svoj recept za čudovite čipkaste palačinke, ki so ga prenašali iz roda v rod. Za peko palačink so uporabljali koruzno, ovseno, ajdovo in pšenično moko. Včasih so dodali proseno kašo, jabolka, bučo, krompir ali sladko smetano. Nadevi za najljubšo jed so bili izbrani prefinjeno: kaviar, nežni losos, sočni slanik, gobe, med, marmelada, smetana, kisla smetana in drugo. Ta jed v današnjih časih ni izgubila pomembnosti. Poleg tega se pojavlja vedno več različnih receptov za njihovo pripravo.«
Maslenica je torej praznik, ki traja ves teden. V ponedeljek so se vaški otroci zbrali skupaj in prepevali od hiše do hiše. Bogatejši so začeli peči palačinke in prvo so po navadi dali revnim za spomin na umrle. Gospodinje so otroke pogostile s palačinkami. Poleg tega so otroci zjutraj naredili maslenico, lutko iz slame, in jo oblekli. Drugi dan maslenice je bil praviloma dan mladoporočencev. Obenem se je nadaljevala tudi pogostitev s palačinkami po hišah. Na obisk so vabili vse sorodnike in prijatelje. V sredo so tašče vabile svoje zete na palačinke.
V četrtek je bila na vrsti zabava, vaščani pa so se šemili, kakor so si zaželeli. Slamnato maslenico so dvignili na hrib. V petek je bil taščin večer, ko so bile tašče na vrsti, da obiščejo zete, ki so zanje pekli palačinke. V soboto so vabili na obisk sorodnike. Praviloma so okrašeno lutko maslenice na nosilih nesli do vasi in jo tam zažgali na velikem ognju ter s tem simbolično pokopali. Okrog ognja so medtem peli in plesali. Tako so se od maslenice poslovili obenem resno in veselo. Nedelja je bila dan odpuščanja. Vsi so se spomnili, da je v ponedeljek veliki post, in da bi se očistili vseh grehov, so drug drugega prosili odpuščanja.
Na dan odpuščanja so obiskali pokopališča, na grobovih pa so puščali palačinke.
Palačinke so pekli tudi na ljubljanski maslenici, za lačne je bil poleg pečenega mesa na žaru 
na voljo pravi ruski boršč, poslušali pa smo ruske glasbenike in občudovali slovensko folkloro s primorskimi plesi. Tako Rusi kot Slovenci so veliko naredili, da bi pregnali zimo, predvsem pa izrekli dobrodošlico pomladi.
Primož Hieng
