Razlogi za praznjenje podeželja
“Če vzameva za izhodišče, da ima Slovenija na majhnem območju več kot 6000 naselij in da smo precej hriboviti, je po eni strani razumljivo, da se število naselij manjša oziroma da se posamezna naselja praznijo. S srednjeveško kolonizacijo se je zaradi potreb po kmetijski zemlji poselilo vsako ped zemlje, zdaj te potrebe več ni. Manjša pa je tudi navezanost na zemljo, tako da ni več osnovnega vzgiba, zakaj bi ljudje živeli tam, kjer je težko zagotavljati ustrezno infrastrukturo. Na drugi strani pa je res, da imamo zelo veliko težavo s centralizacijo delovnih mest. V manjših krajih delovnih mest ni dovolj. “
Upadanje prebivalstva v več kot polovici slovenskih občin
“Mreža storitev splošnega pomena, kot so šolstvo, zdravstvo, sodstvo, javna uprava, ki jo vzdržuje država, se na območjih, ki se praznijo, ni bistveno spreminjala, razen posameznih pisarn državnih ustanov, ki so se ukinjale. Problem so ekonomske storitve. če se zmanjša število prebivalcev na nekem območju, vse zmanjša število uporabnikov in toliko bolj je verjetno, da se bo tam ukinilo določene storitve, kot so frizer, pošta, trgovina, banka. Podjetja potrebujejo določeno frekvenco, da so vsaj na pozitivni ničli, sicer se umaknejo. Druga posledica praznjenja podeželja pa je lahko razpad kulturne pokrajine. Ko se ljudje odselijo, ostane le nekaj starih ljudi in nihče nima več potrebe po gradnji infrastrukture. Občin, kjer število prebivalcev stagnira ali se zmanjšuje že zdaj, kar pomeni, da se bo zmanjševalo tudi v naslednjih dvajsetih letih, je 152.”
dr. Janez Nared, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Vir: Sobotna priloga Dela, 13. 7. 2019, str. 20 in 21
