V Turističnem društvu Rakitna so 22. junija pripravili posebno slovesnost in namenu predali repliko rakiškega jambora. Z njo so slovesno obeležili 125-letnico poseka in prevoza največje jelke (hoje), ki je bila kadarkoli posekana v Sloveniji.
V obdobju od sredine decembra 1893 do sredine januarja 1894 so jo prepeljali z Rakitne v Trst, kar je bil takrat izjemen furmanski, v današnjem času bi rekli transportni oziroma logistični podvig. Jelko so uporabili za izdelavo glavnega, 64-metrskega jambora jadrnice Bukova dolina, ki je bila v lasti slovenskega ladjarja Angela Henrika Jazbeca v Trstu. Ko so jambor pripeljali v tržaško pristanišče Sv. Marka, se je tam zbralo veliko Tržačanov, ki so o rakiški jelki govorili, kot o »leseni pošasti«.
V spomin na ta dogodek so se na Rakitni odločili, da postavijo repliko rakiškega jambora. Ob jezeru, kjer poteka obstoječa učna pot, so že pred dobrim letom očistili prostor, kjer je zdaj že postavljen spominski jambor. Tako so 11. aprila lani posekali tri jelke in iz njih dobili osem hlodov, nato pa so 20. aprila les odpeljali na deponijo in skladiščenje. Najtežje delo je potekalo 27. aprila, t. i. maklanje – odstranjevanje zunanjih dveh letnic hloda. Delali so ročno z rezalniki, motorno frezo in električnim skobeljnikom.
Pri vseh delih sta občasno pomagala tudi Veljko Toman, sicer akademski slikar in restavrator, ki je vse dogodke beležil s fotoaparatom, in Darko Jerina, predsednik domačega turističnega društva. Kot pravijo, so bili vsi zelo pridni in so v dobrem vzdušju dokončali težavno delo. Čez nekaj dni je Dani Praprotnik vse hlode premazal z zaščitnim sredstvom Silvanolinom.
In kakšna je zgodba, da si je do tedaj najvišja jelka (hoja) na Slovenskem zaslužila tolikšno pozornost?
»Novembra 1893 je bila tovorna jadrnica Bukova dolina močno poškodovana v neurju pri Balearskem otočju,« pravi Darko Jerina. »Jadrnica je bila last Angela Henrika Jazbeca iz Trsta. Takrat je bil to najbolj znani slovenski ladjar, eden najbogatejših in najvplivnejših. Vihar je potrgal jadra ter zlomil osrednji in zadnji jambor, utonila pa sta tudi dva mornarja. Ladjo so za silo usposobili, da so jo lahko pripeljali v matično pristanišče Trst, kjer so jo nato popravili.«
Seveda je Jazbec pred tem začel takoj poizvedovati za primerno drevo za glavni jambor. Na Okrajnem gozdarskem uradu v Ljubljani so mu povedali, da bi takšno drevo dobil na Rakitni pri kmetu Opeki. Ko je izbral primerno hojo in sklenil kupčijo, so se po običajnem »glihanju« dogovorili za ceno. Od stroškov prevoza je šel najzahtevnejši odsek od Rakitne do Cerknice v breme kmeta Opeke, nadaljnji stroški in vse dodatne priprege pa v breme ladjarja.
»Orjaško jelko so 16. decembra 1893 posekali rakiški gozdarji. Po ocenah strokovnjakov je bila jelka visoka približno 70 metrov, njen kos, potreben za jambor, pa 64 metrov. Naložili so ga na štiri preme, verjetno so za težavno pot čez Vrnilce do Vrh Prezida in naprej čez zaselke do Cerknice vpregli vse vole iz Rakitne. Pri tem je pomagalo več kot 30 tamkajšnjih krepkih mož in fantov. Kjer je bilo možno, so šli kar naravnost.«
Jambor so do Cerknice pripeljali v treh dneh, po ravnem so vlačili s šestimi pari konj, v klance pa so »forajtali« z voli. Pot je vodila čez Rakek, Planino in po izredno prometni Jamborni cesti skozi Studeno, Landol, Razdrto, Senožeče do Sežane in Trsta. Do Ladjedelnice sv. Marka v Miljskem zalivu so prispeli 24. januarja 1894.
»Zgodba o tem izrednem podvigu nas je v Rakitni zelo pritegnila,« pravi Darko Jerina. »V letu 2016 smo ustanovili odbor in se odločili, da bomo ob 125. obletnici tega dogodka v letu 2019 pripravili posebno praznovanje. Ob jezeru smo postavili posnetek jambora v dolžini 64 m – seveda sestavljen iz več dreves. Tam je tudi spominsko obeležje s kratkim zapisom zgodbe o jamboru velikanu. Označili smo pot jambora na območju Rakitne, pozneje pa povezali tudi kraje in občine ob celotni jamborni cesti – vse do slovenske vasi Križ v Tržaškem zalivu. To je gotovo zanimiv del turistične ponudbe na tem območju, hkrati pa pomemben element utrjevanja lokalne identitete ter priložnost za tesnejše povezovanje Slovencev na Tržaškem in v Sloveniji.«
TD Rakitna je konec lanskega leta izdalo koledar za leto 2019, ki ga je s svojim videnjem poseka jelke in prevoza z Rakitne do Trsta opremil domačin, akademski slikar Veljko Toman.
