Nova finančna kriza na obzorju?

Zgolj preplah ali neizbežna realnost?

Čeprav ni mogoče napovedati prihodnosti, mnogi analitiki in ekonomisti že danes razpravljajo o različnih scenarijih, ki bi lahko vplivali na globalno gospodarstvo v prihodnjih letih, vključno z morebitnim zlomom ali recesijo okoli leta 2025. Ali gre le za špekulacije, ali so te napovedi realne, glede na stanje v globalnem gospodarstvu in pretekle scenarije, pa bo pokazal čas.
Res je, da je svet po zmagi Donalda Trumpa doživel ekspanzijo kripto valut, predvsem Bitcoina, vendar pa je ameriški delniški trg utrpel izgube ravno prejšnji teden, vrednost izgubljata tudi zlato in nafta, gospodarske rasti v Evropi ni. Več ali manj pa bo stopnja inflacije tudi odločila o tem v katero smer bomo krenili.
Po poročanju 24ur je “svetovni delniški indeks (MSCI) je padel za dobra dva odstotka. Osrednji ameriški indeks (S&P 500) je izgubil prav tako dva odstotka. Glavni tehnološki indeks (Nasdaq), ki narekuje razvoj in poganja gospodarsko rast, je zdrsnil za več kot tri odstotke. Hongkonški delniški indeks (Hang Seng), ki sledi največjim kitajskim podjetjem, je minuli teden strmoglavil za več kot šest odstotkov. Tudi Japonski indeks (Nikkei 225) stagnira. Še najmanj je izgubil evropski delniški indeks (Euro Stoxx 50), ki ima sicer od začetka leta najnižjo rast v primerjavi z ostalimi indeksi. Gospodarska rast (BDP) v Nemčiji je bila tudi v tretjem četrtletju negativna, vendar je v primerjavi z lanskim obdobjem zrasla. Tudi v Sloveniji je gospodarska rast glede na lani zrasla z 1,3 na 1,4 odstotka. V ZDA gospodarska rast pada, lani je bila v tretjem kvartalu 3,2-odstotna, zdaj je 2,7-odstotna. Gospodarska rast pada tudi na Kitajskem.”  
Od česa vse je odvisno ali bomo krenili na pot hude finančne krize?
Povečanje dolga (kjer se omenja “dolžniška bomba”)

Eden izmed pogostih razlogov za možni zlom gospodarstva je naraščajoči globalni dolg. Zaradi ukrepov proti COVID-19 in drugih kriz je bilo veliko držav in podjetij prisiljenih povečati javni in zasebni dolg, kar lahko postane obremenjujoče, če obrestne mere začnejo rasti. 

Tveganja za globalno gospodarsko upočasnitev

Mediji pogosto citirajo napovedi, da bo svetovno gospodarstvo v prihodnosti, vključno z letom 2025, doživelo večjo upočasnitev rasti zaradi različnih dejavnikov, vključno z negotovostjo v trgovinskih odnosih, geopolitičnimi napetostmi (npr. med ZDA in Kitajsko) ter možnimi težavami in predvsem stroški pri prilagajanju na prehod v “zelene” tehnologije in trajnostno gospodarstvo.

Obrestne mere in inflacija

Po obdobju nizkih obrestnih mer, ki so jih centralne banke držale po finančni krizi iz leta 2008 in med pandemijo COVID-19, so se obrestne mere začele povečevati v odziv na inflacijo, zlasti v razvitem svetu. To je pomemben dejavnik pri napovedovanju morebitne recesije ali zloma gospodarstva, saj so višje obrestne mere lahko obremenile gospodarske aktivnosti, zlasti v sektorjih, kot so nepremičnine, potrošniška poraba in podjetniške investicije.

  • Geopolitične napetosti

Svetovni mediji pogosto omenjajo tudi geopolitične napetosti, ki bi lahko povzročile gospodarsko nestabilnost. To vključuje konflikte v Ukrajini, napetosti v Tajvanu, sankcije proti Rusiji, ter širše spremembe v globalnem trgovinskem sistemu. Geopolitična negotovost lahko vpliva na svetovno trgovino, preskrbo z energijo in druge ključne gospodarske dejavnosti, kar lahko sproži širšo gospodarsko krizo.

Tekmovalni pritiski in konkurenca

V zadnjih letih so se pojavile nove gospodarske sile, kot so Kitajska, Indija, in druge razvijajoče se države, ki si pridobivajo pomembnejši vpliv na globalnem trgu. V medijih se pojavljajo napovedi, da bi lahko svet v prihodnjih letih vstopil v obdobje večjih trgovinskih trenj in konkurence, ki bi lahko povzročila nihanja na svetovnih trgih in vplivala na stabilnost gospodarstva.

–  Klimatske spremembe in naravne nesreče

Svetovni mediji vse bolj opozarjajo na grožnjo podnebnih sprememb, saj lahko ekstremne vremenske razmere, kot so poplave, suše in orkani, resno vplivajo na proizvodnjo, dobavne verige in infrastrukturo. Ta tveganja bi lahko resno prizadela gospodarstva, zlasti tista, ki so že zdaj ranljiva, kot so države v razvoju ali področja, ki so močno odvisna od naravnih virov.

Tehnološke spremembe in avtomatizacija

Nekateri analitiki opozarjajo na potencialne učinke hitrega napredka tehnologij, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in digitalizacija, ki bi lahko spremenili dinamiko na trgih dela. Čeprav so te spremembe lahko koristne za dolgoročno rast, lahko povzročijo tudi kratkoročne strukturne težave v gospodarstvih, če ne bodo ustrezno obvladane, kar bi lahko imelo negativen vpliv na zaposlovanje in socialno stabilnost.

Nihanja na finančnih trgih

Svetovni mediji pogosto poročajo o potencialnih tveganjih na finančnih trgih, kot so mehurčki na nepremičninskih trgih ali na trgih delnic, ki bi lahko popustili, če bi se znižala zaupanja vrednost vlagateljev. Prav tako obstajajo pomisleki glede stabilnosti bank in finančnih institucij, zlasti v primeru širjenja tveganj v razvitih in razvijajočih se državah.

Stabilnost Evropske unije in evra

Evropska unija in evro kot valuta sta pogosto predmet razprav o možnem zlomu gospodarstva. Zaradi težav, kot so naraščajoči dolgovi v državah, kot so Italija, Grčija ali Španija, se pojavljajo skrbi, da bi lahko Evropska unija doživela gospodarsko krizo ali celo razpad, če se ne bi izognili morebitnim težavam v bankah in fiskalnih politikah.

Uredništvo: Informativni portal Osrednje Slovenije