Včeraj smo lahko v Državnem zboru poslušali pestro razpravo o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim se predlaga razbremenitev dohodkov zaposlenih z dvigom splošne olajšave in s tem posledično dvigom neto plače.
Dvig splošne olajšave bi bil postopen in bi se dvignil za tisoč evrov vsako leto do leta 2025. Prav ta olajšava bi vsem zaposlenim na leto prinesla razliko v dohodku za približno eno mesečno plačo na leto zgolj in samo zaradi nižje obdavčitve dela.
Slovenija je po mednarodnih raziskavah in primerjavah med državami, ki najbolj obdavčuje delo, zato je tudi tu davčno najmanj konkurenčna.
Prav zato je vlada s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini želela doseči razbremenitev dela in administrativno razbremenitev, z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji, hkrati pa okrepiti konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja.
Glavni cilji davčne razbremenitve dohodkov iz dela so:
- povečati razpoložljivi dohodek delavcev,
- zmanjšati davčne obremenitve dela,
- povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva z zagotovitvijo stabilnega, predvidljivega in mednarodno primerljivega davčnega okolja.
Cilj sprememb obdavčitve dohodkov iz kapitala in iz oddajanja premoženja v najem:
- znižanje davčnih stopenj,
- uvedba možnosti vključitve dohodkov iz kapitala in oddajanja v najem v letno davčno osnovo.
V Sloveniji se je davčni primež postopoma povečeval vse od leta 2013 dalje, tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo. Obremenitev dela z davki in prispevki v Sloveniji je ena najvišjih v Evropski uniji in celo na svetu.
To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki imajo plače povprečno oziroma nekoliko višje od povprečja. Zaradi visoke obremenitve dela je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. Visoka obremenitev dela pa vpliva tudi na višjo brezposelnost. Študije organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD dokazujejo, da je visoka obremenitev dohodka iz dela problematična vsaj iz dveh vidikov; in sicer prvi je pritisk na stroške dela in slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij in s tem države. Drugi pa je lahko tudi tveganje za naraščanje sive ekonomije. Višina obremenitev dela vpliva na dohodek, ki ga prejme delavec. Plača je na splošno njegov glavni vir dohodka in zato pomembno vpliva na njegovo zmožnost, da ta dohodek porabi ali prihrani.
S sprejetjem novega predloga Zakona o dohodnini, bi se obremenitev dela znižala, zaradi česar bi se povečale plače in ljudem bi v denarnicah ostalo več denarja.
V tabeli si lahko ogledate, kolikšna je višina zneska, ki bo po sprejetju zakona letno prinesla več v vaše denarnice:
Toda Slovenija je v tem pogledu fenomen. Je namreč verjetno edina država na svetu, kjer sindikati nasprotujejo dvigu delavskih plač.
“Zdaj me postavljate v rahlo neugodno situacijo. Ker moram reči, da na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja,” je 10. maja 2021 v oddaji Radio Prvi – Studio ob 17.00 dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, ki do danes tega stališča očitno ni spremenila.
Proti dvigu plač so tudi »socialno čuteče« stranke na levici, ki si na vse pritege prizadevajo, da zakon, ki prinaša višje plače, ne bi bil sprejet. To so tiste stranke, ki na drugi strani nimajo težav več milijonov evrov nameniti za različne študije in z milijoni pokrivati bančno luknjo, ki so jo sami izkopali. To so tudi tiste stranke, ki so v letih vladanja veliko govorile in obljubljale ter malo naredile.
Medtem ko rezultati vlade pod vodstvom Janeza Janše govorijo sami zase. V dobrem letu in pol vladanja je bilo navkljub epidemiji storjenega ogromno. Vlada RS je sprejemalo mnogo ukrepov in zakonov, ki so pomagali ljudem skozi težke korona čase. Ob enem pa vlade ni pozabila na razvoj Slovenije in v proračunu povečala sredstva za investicije. Dobri vladni ukrepi so pomagali ohraniti preko 300.000 delovnih mest, posledično imamo eno izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v EU (EUROSTAT, 1. oktober 2021 – Slovenija (3,9 %); povprečje EU (6,8 %)) in eno izmed boljših napovedi gospodarske rasti (jesenska napoved Evropske komisije za Slovenijo za leto 2021 (6,4 % BDP), za leto 2022 (4,2 % BDP) in za leto 2023 (3,5 % BDP)). Mednarodne institucije s svojimi kazalniki potrjujejo, da so bili ukrepi Vlade RS za reševanje korona krize učinkoviti in uspešni, pa tudi pravočasni.
Ključne prednosti novega Zakona o dohodnini:
- S predlaganimi spremembami bomo okrepili konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.
- Splošna olajšava se s 3500 EUR postopoma zvišuje na 7500 EUR, kar pomeni višje plače
- Z možnostjo višjih neto plač ob enakih stroških dela se zagotavlja pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost. To je pri visoko izobraženem kadru posebej pomembno, saj se zmanjša možnost odliva v tujino. Reševanje težav delovnih migrantov.
- S predlogom novele podjetja pridobijo dodatne vzvode za nagrajevanje uspešnih zaposlenih, ki so ključni za razvoj podjetja.
- Ponovno usklajevanje olajšav in lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin
- Razbremenili bomo tudi dohodke iz kapitala. Znižali bomo stopnjo dohodnine od dohodkov iz kapitala in stopnjo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.
- Oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov in od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine.
- Uvedba nove olajšave: Rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidentu, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 eurov letno.
- Uvedba seniorske olajšave: uvaja se znižanje davčne osnove v višini 1500 EUR za starejše od 70 let.
- Ukinja se bonitete za uporabo električnega motornega vozila za zasebne namene.
- Z novo olajšavo se spodbuja vlaganje v zeleni in digitalni prehod.
- Predvidene rešitve imajo večji in dolgoročni pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva, ki ga bomo spodbudili k dodatnemu investiranju.
- Uvaja se nevtralni davčni status plačanih prispevkov za socialno varnost, davčnega zavezanca, plačanih s strani države/lokalne skupnosti.
S prejetjem tega zakona bi Slovenjo izvlekli iz davčnega primeža. Gospodarstvo bi bilo malenkost bolj produktivno in s tem bi pripomogli tudi k še nižji brezposelnosti.
Vsi zaposleni bi dobili višjo neto plačo na račun nižjega davka in to lahko pelje tudi v višje plače s strani delodajalca.
Razbremenjevanje gospodarstva in nižanje davčnih obremenitev je edina prava pot k še boljšemu gospodarskemu položaju Slovenije.
Vir podatkov: SDS
