Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 z resolucijo 60/7 proglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta.
“Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih Judov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način.
Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.” je nagovor takratnega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, in sicer dne 27. januar 2006.
Vsako leto se na ta dan spominjamo osvoboditve največjega nacističnega taborišča, taborišča smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem.
Ob tem pa so zaskrbljujoči podatki, ki jih je v tednu pred obeležitvijo objavila Evropska komisija. Ti kažejo, da kar 89% Judov meni, da se je antisemitizem v zadnjih petih letih močno povečal. S tem se strinja 36% splošne javnosti, kar pa na drugi strani kaže tudi na velik razkorak v dojemanju antisemitizma.
V Sloveniji je 16% vprašanih mnenja, da je antisemitizem problem tudi pri nas.
»Ne samo antisemitizem, vse oblike nestrpnosti so v naši družbi nesprejemljive. Obračunavanje na podlagi posameznikove pripadnosti je postalo del vsakdana, tudi v Sloveniji, pogosto pa je to prikrito in skrito pod krinko strpnosti,« ob tem poudarja evropska poslanka Romana Tomc. Nato pa še dodaja:
»Demografska slika Evrope se je v zadnjih letih močno spremenila in v Evropski skupnosti se pojavlja vedno več predstavnikov različnih kultur in prepričanj. Mnogi izmed njih v Evropo prihajajo z namenom prisilnega širjenja svoje kulture in so proti drugače mislečim sovražno nastrojeni. Posledica tega je tudi porast kaznivih dejanj, povezanih s posameznikovo versko pripadnostjo.«
»Prvi cilj Evropske unije je zagotavljanje miru in blaginje njenih prebivalcev. Vendar pa je ta cilj vedno težje zagotavljati. Naj dan spomina na tragedijo iz preteklosti služi tudi kot opomin za današnji čas in za prihodnost: v pravi demokraciji ima vsakdo pravico do svojega prepričanja in življenja po svojih načelih.
Tega nam nihče ne sme vzeti, naloga Evropske unije pa je, da nam to tudi omogoči,« je evropska poslanka zapisala v svojem sporočilu za medije.
R. H.
