“Slišim, da so pri vas pojem (immerse media) prevedli alegorično, kot potapljanje v vodo. Torej potopitveni medij je krovni pojem za nove tehnologije in medije, ki prek določenih naprav, ekranov, očal itn. omogočajo posebno obliko spremljajanja 
prikazanega, kot so virtualna resničnost (VR) ali obogatena resničnost (augmented realiity ali AR), ki je dostopna že na telefonih in omogoča, da v resnični svet projiciramo tridimenzionalne predmete. Med potopitvene medije gotovo spada tudi 360 – stopinjsko doživljanje, pa tudi interaktivno gledališče, v katerem gledalci postanejo aktivni udeleženci predstave. Torej mediji, ki omogočajo gledalcu, da se potopi v neko okolje in postane del zgodbe. Ne gre več za pripovedovanje (storytelling), ampak za doživljanje (storyliving), saj gledalec ni samo pasiven spremljevalec dogajanja, ampka je vpet v zgodbo.”
Manu Weis, švicarska umetnica, kuratorka razstave virtualne resnčnosti v MSUM
Vir: Delo, 8. 12. 2018, str. 17, Tina Lesničar, Resnične zgodbe v navideznem svetu
