Vesna Milek (Vir in celoten intervju: Sobotna priloga Dela, 28. 3. 2020, str. 17): Za zdaj velja, bolj ko se ljubimo, manj se moramo dotikati drug drugega. Slavoj Žižek v intervjuju za Val 202 citira prav Sveto pismo, in sicer stavek, ki naj bi ga vstali Kristus rekel Mariji Magdaleni: Noli me tangere, ne dotakni se me. Kaj pravite na te besede kot oseba, ki je od znotraj spoznala zgodovino religije in cerkvene institucije?
Sveto pismo je simbolični tekst. To, da mu od nekdaj pravimo sveto, že nekaj pomeni, mar ne? Na primer: spoštujem, tudi če še ne razumem. Danes bi kvantni fiziki že imeli kakšno razlago več. Noli me tangere v tej smeri lahko pomeni »zdaj sva v različnih dimenzijah«.
Ti si še v tretji, kjer te telo vabi, da potrdiš stik z dotikom. Jaz sem že v peti, kjer je vse bolj eterično in se energije prelivajo in mešajo kot mavrica. Tako nekako.
Ne moreš se dotakniti mavrice, niti inteligence, niti misli, niti ljubezni, in vseeno veš, da so!
Če citiram, kjer sta dva ali trije združeni v moji ljubezni oziroma »v mojem imenu, sem sredi med njimi« (Mt 18,20). To je sozvočje energij, je harmonija, je življenje, je ljubezen … In to je naša bistvena narava. Tvoja nedotakljiva ljubezen je hitrejša in močnejša kot svetloba, kot misel. Doseže in se »dotakne« ljubljenega, onkraj prostora in časa, torej vedno in kjerkoli.
Govorimo o Ljubezni z veliko začetnico, ki je v sporočilu »svetih« besedil neuničljiva. Da ta ista ljubezen deluje prek odprtih umov in src v katerikoli osebi, tudi če ni v cerkveni vlogi. Da ravno moč te iste ljubezni ne zagotavlja varnosti in zaščite tistim, ki je ne živijo in iščejo le privilegije institucij. Da bo »prekalila v svetem ognju« vse.
Tisti, ki so v sozvočju z njeno frekvenco, bodo vzleteli kot feniksi. Kdor pa lažno, v imenu te ljubezni, dela le za lastne koristi in oblast, pa čeprav se ta oblast predstavlja kot duhovna avtoriteta, bo pustil za sabo le kupček pepela.
Vida Žabot, nekdanja salezijanka, zdaj klinična psihologinja živi in deluje na severu Italije, v Piemontu
