Univerzalni temeljni dohodek bi lahko vsakemu Slovencu prinesel fiksni mesečni dohodek, ne glede na starost ali socialni status. Njegova uvedba pa bi utegnila nadomestiti nekatere do zdaj uveljavljene dodatke, denimo denarno nadomestilo za brezposelnost, varstveni dodatek ali pa očetovsko nadomestilo. Bomo do konca koledarskega leta kaj bolj jasno vedeli, ali lahko univerzalni temeljni dohodek v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi Slovenci?
Kaj sploh je univerzalni temeljni dohodek (UTD)?
Univerzalni temeljni dohodek je koncept za prerazporeditev državnega dohodka. Z njim bi se prav vsem državljanom, ne glede na njihov socialni status in na njihovo starost, zagotovil enak, fiksni mesečni dohodek. Višina tovrstnega dohodka se določa glede na zmožnost države. Raziskava dr. Valerije Korošec je sicer dokazala, da bi lahko univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji, če bi bil uveden, znašal 300 evrov. Prejemali bi ga vsi državljani Slovenije, a na različen način.
Finska poskusno uvedla univerzalni temeljni dohodek
Finska je sicer prva evropska država, ki je z letom 2017 poskusno uvedla univerzalni temeljni dohodek. Tega bo dve leti prejemalo dva tisoč naključno izbranih brezposelnih oseb, mesečno pa znaša 560 evrov. O temeljnem dohodku razmišljajo tudi na Nizozemskem, v Švici in Kanadi.
Dohodkovna varnost vseh državljanov Slovenije
Parlamentarni Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na eni izmed junijskih sej razpravljal o možni uvedbi temeljnega dohodka v Sloveniji. Davor Dominkuš je v imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na seji odbora povedal, da je razprava o univerzalnem temeljnem dohodku upravičena, saj naslavlja več izzivov, ki so povezani s spremembami na trgu dela, s proizvodnjo, digitalizacijo, negotovimi oblikami zaposlitve, dolgoživo družbo. Prav tako je univerzalni temeljni dohodek tema razprav v vseh razvitih državah. Sekretar na minstrstvu je še izjavil, da UTD sodi v okvir prizadevanj za modernizacijo socialne države, ki je že nekaj časa v krizi in da jo bo treba spremeniti. Po njegovem prepričanju, je uvedba univerzalnega temeljnega dohodka je eden možnih odgovorov za zagotavljanje dohodkovne varnosti prebivalcev oziroma državljanov,
Sklep – do konca letošnjega leta analiza možnosti
Razprava je se je končala s sklepom, da parlamentarni odbor predlaga Vladi, naj do konca letošnjega leta pripravi analizo možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Takrat bo torej znanega več o možnostih za uvedbo fiksnega dohodka pri nas.
»Zdaj ne najdemo drugega družbenega ‘zdravila’, ki bi bilo vsaj približno tako učinkovito. V ozadju je strah pred še več anarhije in vojne ter kolapsom sistema,« je na vprašanje, zakaj razprava o UTD ne velja več za povsem utopično, odgovorila dr. Valerija Korošec, ki je leta 2010 naredila študijo o uvedbi UTD v Sloveniji. V njej je med drugim zapisala, da bi bil UTD odgovor na razvojne dileme našega časa, država bi z njim uspešneje zagotavljala eksistenčno varnost prebivalcev, varovala bi strokovno avtonomijo posameznika ter spodbujala njegovo motiviranost in iniciativnost, poenostavila administracijo in manipulativne stroške, uvesti pa bi ga poskušali v obstoječih okvirih javne porabe.
Proti zdrsu v revščino
Med tistimi, ki menijo, da bi država morala vsakomur brezpogojno zagotoviti določen znesek, je Tereza Novak, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije: »Če bi preprečili, da bi se ljudje na tako brutalen način soočali z revščino, kot se danes, ko jih obravnavamo kakor neko kolateralno škodo sistema, bi kot družba napredovali. Dela, ki ga lahko opravijo za skupnost, je ogromno. Na ta način bi jih motivirali, da bi bili aktivni. Zdaj ne vidijo izhoda iz stiske, zapadajo v vse večjo depresijo. To se prenaša že na druge generacije, ki postajajo zelo deprivilegiran člen v družbeni strukturi.«
Čas je že, da gremo tudi v “ubogi” Sloveniji v korak s tistimi, ki so glede še marsičesa drugega “svetlobna leta” pred nami, kajne?
A. A.
