Izhodišče za vzpon na 773 m visoko Limbarsko goro so lahko Moravče, kjer pustite avtomobil ali pa se z njim odpeljete pod vznožje hriba, v vas Gabrje.

Za pohod po zahodni smeri je treba oditi v vas Serjuče. Obe poti sta označeni, tako da ni nevarnosti, da bi zašli. Ob zmerni hoji se na vrh pride v eni uri. Poti sta primerni tudi za gorske kolesarje. Na Limbarsko goro se po asfaltirani cesti lahko pripeljete tudi z avtomobilom.

Limbarska gora je gozdnata vzpetina, ki se dviguje neposredno nad magistralno in avtocesto Ljubljana–Trojane. Severno pobočje izgleda strmo in nepristopno, medtem ko z južne strani, kjer prevladujejo travniki in majhne vasice, hriba skorajda ne opazimo.

Na vrhu Limbarske gore je znamenita baročna cerkev sv. Valentina. Prvotno cerkev na Limbarski gori so sezidali okoli leta 1667. Ker je kmalu zaslovela kot romarska cerkev in je postala premajhna, so jo že v prvi polovici 18. stoletja povečali. Gradnjo so zaupali tedaj najbolj znanemu baročnemu arhitektu Gregorju Mačku iz Ljubljane. Zgradba je mogočno delo s posebej stoječim zvonikom, ki je nekdaj služil kot obrambni stolp. To njegovo delo je orisal Nace Šumi: »Največje Mačku pripisano delo je cerkev na Limbarski gori (1735). Ta spomenik pomeni sintezo Mačkovih prizadevanj, popolnoma se odvrača od tujih vzorov ter porablja zgolj tradicionalne sestavine. V tlorisu sta združena pravokotna dvorana in vrisani potegnjeni osmerokotnik, prezbiterij je ustaljen mojstrov tip, kvadrat s porezanimi ogli. Podobno kombinacijo smo srečali v Šmartnem pri Kranju, rekli smo tudi, da je njen zarodek predstavljala že cerkev v Poljanah. Ker nikjer na Slovenskem ne najdemo podobnih zasnov, je že ta moment dovolj tehten, da smemo Limbarsko goro pritegniti v krog Mačkovih del.«

Cerkev je posvečena sv. Valentinu, ki je bil mučenec v času zadnjega preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. Njegov grob je v cerkvi sv. Praksede blizu bazilike Marije Snežne v Rimu.

Njegov god je 14. februarja. Od Boga je prejel dva darova: dar spreobrnenja grešnikov in dar čudeža nad bolniki. Zato je priprošnjik zoper telesne slabosti in kužna obolenja, priporočajo pa se mu tudi božjastni bolniki. Je tudi zaščitnik romarjev.

Ker ima ključe od korenin, kot pravi ljudski pregovor, je znanilec pomladi ter zavetnik čebelarjev in mladostnikov. Priporočajo se mu tudi mladoporočenci in zaljubljeni.

Vrh Limbarske gore z obema kapelicama vzhodno in zahodno od cerkve je od leta 1999 razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik. Z vrha gore je lep pogled na okoliške vrhove, v lepem vremenu pa se vidijo tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Na vrhu je gostinski lokal, ki je odprt vsak dan razen torka in srede. Pri gostišču je še kozolček, na katerem je vpisna skrinjica z žigom.

Gora je znana po prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro, ki jo pripravijo vsako pomlad med dnevom žena in materinskim dnem. Tak rekreativni način praznovanja so leta 1989 začeli člani ŠD Krašnja. Že prvi pohod je pokazal, da je zamisel prava. Iz leta v leto je število obiskovalcev raslo, tako da se zadnja leta na gori zbere okoli 15.000 ljubiteljev narave in druženja. Štirikrat so na gori pripravili še prireditev Slovo poletju z glasbo, pozneje pa so ta dogodek zaradi morebitnih vremenskih nevšečnosti preselili v varno zavetje kulturnega doma v Moravčah.

Primož Hieng

Za lačne in žejne

Limbarska gora 16
1251 Moravče
T: 01 723 19 90
M: 051 806 608
E: [email protected]

Za radovedne
Moravče so edino večje strnjeno naselje v istoimenski občini. V okolici so kopali kremenčev pesek, ki so ga prodajali po Sloveniji in na Češko. V bližnji Drtiji ga še kopljejo za potrebe tovarn keramike, gradbenega materiala, avtomobilske industrije in livarn.
Župnijo v kraju omenjajo v 13. stoletju. V času reformacije je bilo tod precej močno luteranstvo. V začetku 19. stoletja je kraj postal trg. Župnijsko cerkev sv. Martina so barokizirali sredi 18. stoletja. Cerkev je opremljena s slikami, ki prikazujejo moravške motive, in izhajajo iz Layerjeve delavnice. V Moravčah je tudi kulturni dom Tineta Kosa, priznanega slovenskega kiparja. Skozi kraj pelje evropska pešpot E-6.
Vredno ogleda
Rojstna hiša pisatelja Frana Detele
Spomenik Juriju Vegi
Spomenik padlim v obeh svetovnih vojnah
Izleti na Limbarsko goro in Sv. Trojico
Kulturni dom Tineta Kosa
Planinski dom na Uštah
Ruševine gradu