V Evropskem parlamentu je v organizaciji evropske poslanke Romane Tomc, vodje slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu potekala konferenca z naslovom Medijska svoboda v EU.

Romana Tomc je uvodoma poudarila, da se ljudje v sodobnem času bolj kot kdaj koli prej zanašajo na medije, zaznati pa je vedno večjo težnjo po spremljanju zasebnih medijev, predvsem novičarskih spletnih portalov.

Njihova uredniška politika pa je zelo odvisna od interesov njihovih lastnikov. Kot je dejala Tomčeva, se poleg uredniške politike v takem okolju vidno znižujejo tudi medijski standardi. Izpostavila je, da je količina lažnih novic in dezinformacij na visoki ravni, kar pred nas postavlja izziv, kako zaščititi evropske demokratične vrednote in našo pravico do ozaveščenosti. Na konferenci so spregovorili Marie Frenay iz kabineta komisarke Vere Jourove, poslanec Evropskega parlamenta iz vrst Evropske ljudske stranke Vladimír Bilčík, Margherita Movarelli iz Centra za evropske študije Wilfried Martens in predstavniki slovenskih medijev Peter Gregorčič, Peter Jančič in Miro Petek.

Romana Tomc, ki je razpravo odprla, je dejala, da so podlaga zanjo nova evropska pravila o svobodi medijev, ki jih je Evropska komisija predstavila septembra lani in s katerimi naj bi zagotovili večjo raznolikost in neodvisnost medijev. Pričakovanja glede učinkovitosti teh pravil pod imenom Evropski medijski akt so izjemno visoka in prav zato je bilo na temo, kakšna bodo ta nova pravila, organiziranih že veliko posvetovalnih dogodkov. Večina udeležencev teh posvetovanj, poslancev evropskega parlamenta in članov Evropske komisije ta nova pravila pozdravlja in poudarja njihovo pomembnost, hkrati pa tudi opozarja na njihovo pomanjkljivo preglednost in izraža pomisleke, kako bo pravzaprav izpeljan prenos iz teorije v prakso. Dejstvo je, da bo imel Medijski akt obliko uredbe, kar je pomembno, ker je uredba za razliko od direktive pravni akt, ki se takoj po začetku veljavnosti neposredno in enotno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije in je ni potrebno posebej prenesti v nacionalne zakonodaje držav članic.

Predstavnica Evropske komisije Marie Frenay je dejala, da je svoboda medijev pomembna in zato je seveda tudi pomembno, da se o nje razpravlja. Opozorila je na vojno, ki divja v Ukrajini, in pripomnila, da ruski agresor poleg orožja na bojišču uporablja tudi propagando, ki jo širi po svetovnem in seveda s tem tudi po evropskem medijskem prostoru. In ta poplava propagande nas opominja, kako pomembno je delo novinarjev in medijev pri obveščanju javnosti. In kako pomembno je delo novinarjev pri ščitenju pravic in svoboščin tako na območju članic Unije kot tudi drugod po svetu. Opozorila je tudi, da smo v zadnjih letih tudi na območju Evropske unije videli veliko napadov na medijsko svobodo, od vohunjenja za novinarji do groženj medijem in novinarjem, ki so kritični do oblasti ali raziskujejo korupcijo in kriminal. V nekaterih najbolj brutalnih primerih je prišlo celo do umorov novinarjev. Po mnenju Frenayeve Akt o svobodi medijev naslavlja vsa pomembna vprašanja.

slika

Vladimír Bilčík je poudaril, da smo se po vsej Evropi z rusko invazijo na Ukrajino končno začeli zavedati, koliko ruske propagande obstaja v evropskem medijskem prostoru, kar pa ni edina grožnja naši demokraciji. V zvezi s tem je tudi Bilčík omenil napade in pritiske na novinarje in medijske hiše in dejal, da so te grožnje medijskim hišam in novinarjem v bistvu grožnja vsej Evropski uniji oziroma tistemu, kar predstavlja, torej svobodi in demokraciji. V razpravi je še posebno izpostavil umore novinarjev v zadnjih letih- malteško novinarko Daphne Galizia, ki je bila oktobra 2017 umorjena v eksploziji bombe, podtaknjene v njen avtomobil, slovaškega novinarja Jana Kuciaka, ki so ga februarja 2018 skupaj z dekletom umorili na domu s streli iz pištole in nizozemskega novinarja Petra de Vriesa, ki ga je morilec julija 2021 ustrelil, ko je sedel za mizo pred lokalom. Bilčík je ob tem pripomnil, da morilci Kuciaka denimo sedijo za rešetkami, pravi naročniki iz ozadja pa se še vedno izogibajo roki pravice. Dotaknil se je tudi lastništva medijev in dejal, da je preglednost lastništva je zelo pomembna, ko govorimo o zasebnih medijih. Na trgu jih je namreč veliko, vprašanje je, kdo je lastnik, za koga delajo ti novinarji ali obstaja zaščita delovnih mest novinarjev. Za konec je še dejal, da upa, da bodo Akt o medijski svobodi sklenili do konca letošnjega leta.

slika

Margherita Movarelli je dejala, da je svoboda medijev v osrčju evropskih vrednot, zato jo je potrebno ohraniti. Pri tem pa je omenila tudi, da je vsaka država drugačna in ima svoje specifike, zato je potrebno doseči pravo ravnovesje pri harmonizaciji poenotenja v evropskem medijskem trgu, kar je bistvenega pomena. Povedala je še, da podatki, ki jih je njen think tank zbral s področja celotne Evropske unije kažejo, da imamo zmanjšanje kakovosti v medijski ponudbi, zaradi tega pa je opazno tudi zmanjšanje zaupana javnosti v medije. Zaradi tega je Movarellijeva dejala, da so pluralistični in neodvisni mediji v interesu vseh državljanov članic Unije.

V nadaljevanju je Romana Tomc dejala, da tako zadnje kot tudi predzadnje poročilo Evropske komisije o vladavini prava ocenjujeta, da imamo v Sloveniji velike težave z mediji. Zaradi teh ocen je po njenih besedah evropska zakonodaja, ki se sedaj sprejema še toliko bolj pomembna. Omenila je še, da prav zdaj v Sloveniji poteka poskus popolne politične podreditve RTVS s strani vladajoče koalicije. Mnogi državljani Slovenije zato menijo, da je glavni namen vladnega zakona o RTVS odstranitev vodstva pri doseganju tega cilja.

slika

O poizkusu vladajoče koalicije, ki s želi podrediti RTVS, je nato spregovoril Peter Gregorčič, ki je predsednik programskega sveta RTVS. Dejal je, da je programski svet je vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko, pri svojem delu pa ta zastopa in varuje interese javnosti tako, da programsko politiko vodi na način, ki je v službi vseh prebivalcev Slovenije. Varuje torej načelo javnosti in ga sestavlja ga 29 članov in članic iz vseh družbenih skupin, večino v njem pa tvori 16 članov, ki jih je z absolutno večino izvolil Državni zbor RS na predlog uporabnikov vsebin RTVS in civilne družbe. Sam je bil vanj izvoljen kot eden izmed predstavnikov civilne družbe. Gregorčič je dejal, da je pluralnost družbe predpogoj za uresničevanje vrednot, na katerih temelji EU. Brez zagotavljanja pluralnosti mnenj in idej ni mogoče uresničevati človekovega dostojanstva in niti pravne države. Za zagotavljanje pluralnosti pa sta ključna dva podsistema: svoboda izobraževanja in svoboda medijev, in z obema ima ali je v preteklosti imela Slovenija resne težave. Kot je dejal Gregorčič, je po državnozborskih volitvah lanskega aprila nova oblast očitno ugotovila, da jim kot predsednik programskega sveta RS ne ustreza, zato je vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba z zlorabo nujnega postopka vložila novelo zakona o RTVS, s katero je ob povsem onemogočeni vsakršni javni razpravi in med poletnimi počitnicami želela odstaviti organe nadzora in upravljanja RTVS in vodstvene kadre zamenjati s sebi lojalnimi. Zakonodajalec je z zlorabo parlamentarne večine sprejel prehodne določbe novele, po katerih so takoj ob njeni uveljavitvi več kot tri leta pred iztekom mandatne dobe prenehali mandati generalnemu direktorju RTVS in vsem članom programskega in nadzornega sveta in nanjo vezanih odborov.

slika

Peter Jančič, ki je nadaljeval razpravo, je izpostavil lasten primer, kako ga je vlada odstavila s položaja odgovornega urednika spletnega portala siol.net. Najprej so v parlamentu po volitvah takoj odstavili dva nadzornika Slovenskega državnega holdinga, s tem pa so si zagotovili večino, da so odstavili celotno upravo SDH, ki upravlja vsa državna podjetja. Nova uprava je takoj odstavila nadzornike Telekoma Slovenije, novi nadzorniki Telekoma so postavili novo upravo. Ta je takoj odstavila direktorja medijske televizije Rajka Geriča, ki velja za izkušenega novinarja z avtonomijo. S tem pa so si odprli pot do menjave odgovornega urednika Siola. Kot je dejal, je vzrok za njegovo odstranitev kritično pisanje o premierju Golobu še iz časa, ko je bil še predsednik uprave Gen-i. Objavili so namreč zgodbo, da je ime Golob občutno previsoke nagrade in plače, ki so presegale zakonsko določeno mejo. Druga zgodba, ki je bila povod za njegovo odstavitev, pa je sporno ravnanje Goloba, ki je financiral portal Necenzurirano in mu nakazal več kot 100 tisoč evrov iz Gen-i in povezanih podjetij, katerih eno je vodil celo zdajšnji finančni minister. Jančič je bil kritičen tudi do podpredsednice EK Vere Jourove, ki je obiskala slovensko ustavno sodišče takoj zatem ko je le to zadržalo izvajanje spornega zakona o RTVS.

slika

Do obiska Jourove je bil kritičen tudi Miro Petek, ki je na konferenci sicer delil svojo izkušnjo, saj so ga zaradi novinarskega dela pred dvajsetimi leti skoraj do mrtvega pretepli. »Napadalcem se ni zgodilo nič,« je dejal Petek, »sodišče jih je oprostilo, izplačali so jim celo odškodnino.« Povedal je še, da je v parlamentu sodeloval pri kreiranju nove zakonodaje, a da kljub temu danes na tem področju v Sloveniji še vedno živimo z eno nogo v stari Jugoslaviji, medtem ko na vrata trka umetna inteligenca, ki pred novinarstvo in medije postavlja čisto nov mejnik. Glede RTV Slovenija je Miro Petek izpostavil, da ima ta 2200 zaposlenih, kar je več, kot ima 30 slovenskih občin prebivalcev. Zaposlenih je 615 novinarjev, od tega pa jih 132 ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta novinarja. Kot je dejal, lahko avto vozimo, če imamo izpit, sodimo, če smo diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, novinar pa je v Sloveniji lahko vsak. Težava pri tem je, da lahko pri novinarjih z neustrezno izobrazbo obstaja dvakratno tveganje. Tak novinar ne more kompetentrno opravljati svojega dela, da pa lahko opravlja svojo zaposlitev, je pripravljen sklepati najrazličnejše kompromise, kar po besedah Mira Petka seveda ni dobro.

slika

 

Spletno uredništvo
Vir: spletna stran SDS