Odpravljate se na morje. Na primer na Silbo, otok, ki je tudi med Slovenci zelo priljubljen. Avto boste morali pustiti doma. Z vlakom se odpeljete do Reke, nato v pristanišču poiščete ladjo, ki vas bo popeljala na otok. Ves čas bo ob vas kovček ali nahrbtnik, poleg tega pa še velik kup jeze zaradi težke prtljage. Po otoku boste v hudi vročini pešačili in iskali skrite zalivčke za prijeten poletni počitek.
Ko je izumitelj Boris Kunc kot mladenič potoval po grških Kikladih z nahrbtnikom, so ga prevevali enaki občutki. Prtljaga mu je šla preprosto na živce in mu pokvarila marsikatero uro sicer očarljivega popotovanja.
Na dnevu inovatorjev v Bistri pri Vrhniki je predstavil enega najzanimivejših izdelkov, plod domače pameti in domačega znanja. Sprva smo mislili, ko smo videli, da imata njegova kovčka, modri in rdeči, kolesca, da gre le za lažji prenos prtljage. Šele potem je postalo jasno, da je izum Borisa Kunca, nekdanjega fotografa in lastnika ateljeja Foto Viktor v Tomšičevi ulici v Ljubljani, v resnici neke vrste majhen prenosen skuter, ki ga je poimenoval motorni kovček ali Ridecase.
»Zamisel o motornem kovčku je v meni zorela vrsto let,« uvodoma pove izumitelj Kunc. »Na popotovanju po Kikladih, z otoka na otok, sem moral prenašati težko breme, poln nahrbtnik. Že takrat sem začel razmišljati, kako na drugačen način rešiti prenašanje takih bremen.«
Najprej je leta 2008 izdelal motorni kovček iz lesa, saj ga je zanimalo, ali je njegova zamisel sploh uresničljiva. Gre namreč za nov pristop k mobilnosti. Prvi kovček s kolesi, s krmilom in z motorčkom je dosegel hitrost od 10 do 12 kilometrov na uro. Izkazalo se je, da je njegova pobuda povsem uresničljiva. Priznava, da je imel prvotni motorni kovček še precej napak, ki jih je sčasoma odpravljal.
»Po teh prvih izkušnjah sem zadevo razvijal naprej,« pove Boris Kunc. »Ugotovil sem, da je najbolje, če kovček izdelam iz kompozitnih materialov, odločil sem se za drugačne pogonske motorje in akumulatorje. Tako je nastal kovček, kakršnega sem predstavil tudi v Bistri, v poznejši izvedbi pa je bilo napravljenih še nekaj lepotnih popravkov.«
Prav je, da podrobneje predstavimo to novost. »Motorni kovček ali Ridecase je popolnoma nova rešitev za potnikovo mobilnost,« razloži Kunc. »Razvili smo ga kot kombinacijo motocikla in kovčka, zato ga lahko uporabljamo istočasno kot kovček in kot motorno vozilo na električni pogon. Sestavljen je iz ergonomsko oblikovanega kovčka, ki je dovolj trden, da nosi prtljago in voznika. Opremljen je z 12-voltno avtomobilsko vtičnico za polnjenje mobilnih telefonov in druge male električne naprave.
Doseže hitrost do 25 km/h, ki je elektronsko krmiljena, kar je v skladu z evropskimi prometnimi predpisi. Z njim se praviloma vozimo po kolesarskih stezah, pomembno pa je tudi dejstvo, da ga ni treba registrirati. Z motornim kovčkom se lahko vozimo od dve do štiri ure, odvisno od akumulatorjev, torej v tem času napravimo od 50 do 100 kilometrov. Tehta od 12 do 14 kilogramov, čas polnjenja akumulatorja pa je približno šest ur. Lahko ga vzamemo s seboj kot osebno prtljago v vozila javnega prometa, torej tudi na letalo, v avtobus, na vlak ali ladjo, lahko pa kot običajen kovček v hotelske sobe, restavracije, pisarne in v stanovanje. Za vožnjo z motornim kovčkom, ki bo stal 2.500 evrov brez davka, ne potrebujemo čelade, bi jo pa potrebovali otroci do 14. leta starosti.«
Motorni kovček nima šasije oziroma varjenega okvirja, pač pa ima samonosno karoserijo, ki ima istočasno funkcijo kovčka. Kot pravi Boris Kunc, ima kovček dobre vozne lastnosti, poleg tega ima tudi precej velik doseg. Prostornina kovčka je več kot sto litrov. Dolžina, širina in višina kovčka ustrezajo največjim dovoljenim meram, ki veljajo za prevoz osebne prtljage s sredstvi javnega prevoza.
Pa pojdimo na pot, kamor nas povabi Kunc, in nam hkrati razloži, kaj vse je treba storiti: »Najprej na kovčku odpremo vratca, vzamemo krmilo, ki ga pritrdimo na sprednje vilice, sedemo na kovček, pritisnemo na gumb in se odpeljemo. Tudi obratni postopek je precej enostaven, za vse skupaj pa potrebujemo največ dvajset do trideset sekund. Zelo enostavno, torej.«
Boris Kunc je do zdaj izdelal enajst motornih kovčkov. Svojo zamisel razvija naprej, predvsem za večjo trdnost, za lažjo izdelavo, to je ulivanja samega kovčka. Glede nosilnosti in trdnosti pove, da sta se na enem motornem kovčku brez posebnih problemov hkrati peljali dve osebi po sto kilogramov.
»Izboljšan model je trenutno v montaži, potem bo šel skozi najtežje preizkušnje, saj želimo dobiti kar najboljše rezultate za odpravo morebitnih pomanjkljivosti oziroma ugotoviti, kje so njegove šibke točke,« pove Kunc.
»Eden izmed do zdaj izdelanih kovčkov imata trenutno fanta, ki sta stara približno 14 let. Z njim se vozita v vseh mogočih pogojih, torej tudi na slabših makadamskih cestah, ter skačeta s pločnika na cesto in nazaj.«
