Alenka Jeraj že od nastanka Društva Fran Govekar, ki šteje več kot 120 članic oz. članov, njegova članica in predsednica. Društvo se imenuje se po znanem slovenskem pisatelju Franu Govekarju, sodobniku Ivana Cankarja. Moja sogovornica pa se že, odkar pomni, ukvarja tudi s pesnikovanjem, saj je izdala dve pesniški zbirki. Najin pogovor pa je tekel tudi o njenem ljubiteljskem ukvarjanju z režiranjem gledaliških del. Pa še o kulturi na Slovenskem.
Zakaj se svoje prejšnje Kulturno umetniško društvo Ig poimenovali po Franu Govekarju, slovenskem pisatelju?
Fran Govekar se je rodil 9. decembra 1871 na Igu pri Ljubljani kot sin znanega učitelja in pedagoškega delavca Franceta Govekarja. Ta je bil za Ig zelo pomemben, saj je ustanovil bralno društvo, pa tudi gasilsko društvo. Po maturi leta 1892 je odšel na Dunaj študirat medicino. Tam je urejal študentski list Vesna, ob katerem so se zbirali slovenski visokošolci na Dunaju ter vodil literarno društvo. Na Dunaju se je osebno seznanil z nekaterimi pisatelji in si pridobil široko razgledanost na literarnem področju. V dunajskem obdobju je napisal tudi svoje najbolj znano in najznačilnejše delo, roman V krvi, ki pripoveduje o dvoličnosti in nemoralnosti takratnega slovenskega meščanstva. Velja za najpomembnejše slovensko naturalistično delo. Roman je sprva naletel na odobravanje, potem na zavrnitev, končno pa ga je literarna zgodovina uvrstila med najpomembnejša dela slovenskega romanopisja. Zaradi povedanega smo Kulturno umetniško društvo poimenovali po njem in v letu 2012 smo praznovali 20. obletnico delovanja.
O njegovem življenju in delu ste pripravili v društvu, ki ga vodiš, tudi veliko razstavo o Franu Govekarju.
V sodelovanju z njegovimi sorodniki, predvsem z njegovim vnukom Bogdanom Kilarjem, smo zbirali gradiva in dokumente ter pripravili razstavo o življenju in delu Frana Govekarja. Razstava je bila na ogled na Igu, v Knjižnici Prežihov Voranc, na Turjaku, v Mestni hiši v Ljubljani …
Izdali smo tudi dve spominski razglednici s podobo Frana Govekarja in v Govekarjevem letu pripravili likovni natečaj, katerega rezultat je bilo sedem Govekarjevih portretov, ki danes krasijo Knjižnico Ig, OŠ Ig, Občino Ig in še nekatere druge ustanove. Decembra 2007 smo na nekdanjo šolo na Igu, kjer so živeli Govekarjevi, namestili spominsko ploščo. V letu 2008 smo v knjižnici Osnovne šole Ig, v sodelovanju s šolo uredili Govekarjev kotiček. Od leta 2009 je vsak mesec v Igu Govekarjev večer, na katerem predstavljamo različne avtorje, besedila in dela Frana Govekarja, razstavljamo slike naših slikark in slikarjev…
Z občinsko nagrajenko, slikarko Zdenko Vinšek na akademiji ob občinskem prazniku
Kdaj so začele nastajati tvoje prve pesmi? Kakšen je tvoj odnos do poezije?
Poezijo pišem, odkar pomnim. Prve moje pesmi so bile objavljene v šolskem glasilu Osnovne šole Ig. Poezijo imam zelo rada in pri urah slovenščine sem se vedno prepirala z učiteljicami, ki so na vsak način zahtevale, da ob branju pesmi občutimo, kar je občutil pesnik, da one že vedo, kaj je želel povedati…
To seveda ne gre. Pesmi se nas dotaknejo zaradi nas samih, trenutka, v katerem nas je pesem našla.
Kdaj pa si s svojimi pesmimi “spregovorila” v javnosti?
V letu 1997 je naše društvo pripravilo večer avtorske poezije, in to je bila tudi prva javna predstavitev mojih pesmi. Ob prireditvi smo izdali zbirko NA KRILIH. Pesmi so večinoma ljubezenske, domoljubne, vtisi z Barja.
Tvoje pesmi so kasneje ugledale “luč sveta” tudi v pesniškem zborniku.
V januarju leta 2000 je društvo priredilo večer poezije z naslovom UJET MED TE KRISTALE. Ob tej priložnosti je izšel pesniški zbornik, v kateri so bile objavljene tudi moje pesmi in fotografije, in sicer skupaj s še šestimi avtorji.
Osem let kasneje pa je nastala samo tvoja, če se smem tako izraziti pesniška zbirka.
Leta 2008 sem izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Na poti do sebe, ki jo je uredil slavisti in moj prijatelj Peter Pal, spremno besedo pa je napisala Marjeta Žebovec. Ilustracije za zbirko je prispevala Zdenka Vinšek.
Ob 25. obletnici naše, slovenske osamosvojitve pa si izdal še drugo pesniško zbirko.
Leta 2016 sem izdala svojo drugo zbirko, tokrat v večini z duhovno poezijo, in sicer z naslovom PRI TEBI NA GORI. Pesmi so nastajale ob obisku romarske cerkve Marije Kraljice miru na Kureščku.
Cerkev Marije Kraljice Miru na Kureščku in slovenska zastava ob njej
Vera mi namreč pomeni način življenja in navdih v vseh življenjskih situacijah. Prepričana sem, da je tudi samostojna Slovenija sad vere Slovenk in Slovencev, zato je del v zbirki namenjen temu veličastnemu dogodku v zgodovini našega naroda. Zbirko pa je uredila Marjeta Žebovec.
Alenka, tvoja strast je tudi gledališče. Postala si še režiserka v njem. Povej še kaj o tem.
V gimnazijskem obdobju sem se veliko ukvarjala z gledališčem, obiskovala igralsko šolo Barice Blenkuš in poskusila srečo tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramska igra. Nisem bila sprejeta, kar sem razumela kot namig, da mi pač ni namenjeno biti igralka. Morda bi bila uspešnejša kot režiserka.
V društvu vodim mladinsko in odraslo gledališko skupino Pod odrom. V zadnjem desetletju smo pripravili več predstav. Mladinska gledališka skupina Pod odrom je začela s svojim delovanjem v sezoni 1991/92, ko se je predstavila s komedijo Picko in Packo.
Z otroki na koliščarskem taboru, ki ga organiziramo v Društvu Fran Govekar Ig
Od takrat smo zaigrali še komedijo Nevesta iz Amerike in komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva.
Nekoliko osvežena naša gledališka ekipa je pod mojo režisersko taktirko v sezoni 2007/08 uprizorila fantastično mladinsko komedijo Noč, ko je posijalo sonce, v letu 2009/10 pa mladinsko igro Čudežni kamen.
Lani smo igrali predstavo Gospod Cvik in Mamica se nikoli ne pokvari, za letošnji materinski dan pa pripravljamo predstavo Mamici se je pokvarila ura.
Z Ženskim pevskim zborom in mladimi igralci v Bruslju
Z odraslo gledališko skupino pa smo aprila 2010 premierno uprizorile komično melodramo Jeklene magnolije, s katero smo uspešno gostovali po Sloveniji, saj smo odigrali več kot 20 ponovitev. Pred petimi leti smo uspešno nastopali s Partljičevo komedijo Štajerc v Ljubjani. V sezoni 2015/16 smo igrali komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo, sedaj pa pripravljamo komedijo Dohodnina.
In kdaj in kje bo premierna predstava?
Premiera bo v petek, 6. aprila 2018, ob 19.30 v dvorani na Golem (v Občini Ig). Že sedaj vas vljudno vabim na njen ogled in na vse ponovitve Dohodnine.
Za konec najinega pogovora pa me še zanima, kakšen je tvoj pogled na odnos naših glavnih »oblastnikov« na kulturo.
Menim, da našega naroda brez jezika in kulture že zdavnaj ne bi bilo, zato zelo cenim posameznike in skupine, ki veliko svojega časa namenjajo kulturi. Ocenjujem, da se za kulturo ne nameni premalo denarja, kar je pogost očitek, ampak se ga namenja napačnim ljudem in programom. Veliko preveč sredstev se namenja za programe, ki s kulturo nimajo nobene zveze, ampak gre predvsem za nekakšne neizživete zgodbe posameznikov, s kvazi kulturo se ustvarja javno mnenje, z njo se podpira celo blatenje politikov in strank, kar pa je nedopustno, gre celo norčevanje iz nacionalnih simbolov in tradicije ipd. Ker ni natančnih meril, da bi lahko sofinancirali res kvaliteten program, se denar razmeče na vse konce, da bi bil volk sit in koza cela. V resnici pa nas to oddaljuje od bistva.
