Ministrica Anja Kopač Mrak je pred časom predlagala dvig t. i. minimalne plače za 4,7 %.

Kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da bi se trenutni bruto znesek minimalne plače zvišal iz 804,96 evra na 842,79 evra. Kolikšen dvig »minimalca« je to?

V Zakon o minimalni plači piše, da se pri določitvi minimalne plače kot kazalnike za določanje njenega zneska upošteva rast cen življenjskih potrebščin (inflacija), gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višino minimalne plače za posamezno leto torej določi resorni minister oz. ministrica po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji.

S tem predlogom o višji minimalni plači se ne strinjajo ne sindikati in ne delodajalci.

 Sindikati bi minimalno plačo dvignili za 6,2 %, delodajalci pa vztrajajo pri predlogu   o 3,5 % dvigu.

Enotni o dvigu minimalne plače niso podprli ministri v vladi, predlogu ministrice pa celo najbolj nasprotujejo prav v SMC, najmočnejši vladni stranki.

Ker pa je ministrica prepričana, da 4,7 % povišanje minimalne plače ne bi ogrozilo slovenskega gospodarstva, trdno vztraja pri tem odstotku povišanja. Njeno mnenje je namreč, da gre plačilo za delo in ne za socialni prejemek.

Predlagana višina minimalne plače 638,42 evrom je le malo nad pragom revščine, zato bi težko rekli, da je to dostojno in pravično plačilo za en mesec dela.

 Pravzaprav gre za to, da ljudje, ki prejemajo tako imenovano minimalno plačo   ali  pokojnino živijo za človeka nedostojno in nevredno življenje.

T. M.

Podčrtano

Komu pripada minimalna plača 2018?

Vsak, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela polni delovni čas, je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače, razlagajo na Ministrstvu za delo.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) minimalno plačo sestavlja osnovna plača delavca za določen mesec ter del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo. Razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.

Iz minimalne plače so izvzeti tudi trije dodatki dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:

Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju). Kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA