Že v osnovni šoli so nas učili, da je suženjstvo pravni in ekonomski družbeni red v starem veku, po katerem so ljudje obravnavani kot lastnina oz. stvar. Sedaj smo v novem veku, moderni dobi – a se mi zdi, kot da ponovno prehajamo v suženjstvo, sicer v neki bolj moderni obliki, a vseeno suženjstvo – postajamo torej moderni sužnji?
Poglejmo si še nekatere definicije suženjstva – iz starega veka. Sužnji so bili lahko od odvzema njihove svobode ob nakupu, zasegu ali rojstvu v razpolagi svojega gospodarja, lastnika, odvzeta pa jim je bila pravica do odklanjanja dela, pravica do poplačila za opravljeno delo in pravica do tega, da zapustijo gospodarja.
Je danes mar kaj drugače? Ljudje delajo ure in ure v službah, nalaga se jim še dodatno delo, velikokrat ob nič večjem plačilu, a če odklonijo to dodatno delo, se zagrozi (in tudi izvede) odpoved. Če delavci želijo, da se jim poplača opravljeno delo, plačilo pa zamuja za več mesecev, se jim zagrozi, da naj bodo tiho in delajo, plačano bo, ko bo, če pa ne bodo delali, bo šlo podjetje v stečaj in tudi plačila za nazaj ne bo. O tovrstnih zadevah bi lahko napisal cel roman, a naj bo za ilustracijo problema, na katerega opozarjam, dovolj.
V javni upravi pa tega v bistvu ni, delavci v javni upravi imajo službo in plačo garantirano. Problem je v gospodarstvu. In tam številni mladi (pa tudi starejši), ki sedaj ure in ure, dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom, delajo za minimalno plačo – ob tem, da so zaradi tega zelo malo časa (skoraj nič) z družino, da nimajo časa (niti denarja) za hobije, dopust, niti ne morejo kaj privarčevati ali dati na stran za stara leta. Je potem sploh čudno, da rodnost pada, da je pokojninski sklad čedalje revnejši, da mladi niti nimajo pravih možnosti, da bi si ustvarili družino, imeli (lastno) stanovanje itd.? Kam pelje vse to?
Država si zatiska oči pred temi problemi, čeprav bo čez nekaj desetletij lahko prišlo do razpada celotnega sistema, saj tisti del ljudi, ki sedaj »živi in dela na minimalcu«, ob odhodu v »penzijo« enostavno ne bo imel dovolj denarja za lastno preživljanje, kaj bo z denarjem za izplačilo njihovih pokojnin, rajši na ugibam, ker je vplačilo zaradi »minimalcev« čedalje manjše, upokojencev pa čedalje več.
Smo res postali moderni sužnji, čeprav delamo in delamo in delamo? Kdor se malo zamisli, hitro lahko pride do spoznanja, kam nas je pripeljal ta »levi neoliberalni kapitalizem«, ki pa ima pri nas žal v rokah tudi večino medijev in praktično vse vzvode oblasti. In da imamo ta levi neoliberalni kapitalizem, smo si krivi sami, saj se mu po vsakih volitvah pri nas smeji še slajše, kot prej, ker mu ljudje na volitvah vedno znova in znova ponovno dajejo večinsko podporo. Koliko časa še, za božjo voljo?!
J.A.
