” Slovenci nikoli nismo bili posebno številni. Odkar so se naše prednice in predniki ustavili na teh koncih sveta in jim je bilo tu tako všeč, da so ostali — vse od takrat smo bili v soseščini veliko bolj množičnih narodov. Pa ni bilo in ni vse samo vprašanje števila otrok.
Že od nekdaj so bili naši sosedi tudi odločnejši, bolj podjetni, da, tudi nasilnejši, bolj zavojevalni in včasih bolj nesramni. Naši predniki in prednice pa so vendarle ohranili svoj način življenja, svoj jezik in izročilo, čeprav so živeli ob eni najpomembnejših prometnic Evrope. Da danes živimo v samostojni Sloveniji in govorimo slovensko, to nikakor ni samoumevno. Prednamci so pač imeli veliko sreče, a ta ni bila dovolj. Potrebno je bilo še veliko vrline, ki je včasih na slabem glasu, v politiki pa je vendarle neizogibna — pretkanosti. Kaj točno je — je bila — slovenska zvitost, prebrisanost, pretkanost?
Že to je pomenljivo, da ima naš jezik toliko besed za to lastnost. Očitno so o njej naši predniki veliko govorili. Pa še tega ne smemo prezreti — vse te sopomenke imajo dober prizvok, opisujejo vrlino. imamo namreč drugačne izraze za ljudi, ki so podobno iznajdljivi, a po nravi slabi — pravimo, da so »podmukli«, potuhnjeni, zahrbtni. Tako je že iz jezika jasno, da je včasih upravičeno in zaželeno, da razmišljaš o posledicah svojih dejanj in besed. Da načrtuješ več potez vnaprej. Ne razkriješ vseh svojih kart. Se izogneš dokončnemu odgovoru. Si pustiš izhod.
Na srečo je globoko v naravi slovenščine, da vse to zveni povsem spodobno in sprejemljivo. To so odlike, o katerih še zmeraj učimo naše otroke — verjetno nehote, ko jim pojemo pesmico Lisička je prav zvita zver. Ali ko jim predvajamo filme o Kekcu in beremo o Martinu Krpanu. A kaj, ko se s tem naše izobraževanje o pretkanosti tudi ustavi. Ni priložnosti, da bi se učili še z oponašanjem dobrih zgledov — v slovenski politiki je pretkanosti zelo malo.”
Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja, Inštitut za strateške rešitve
Vir: Delo, 7. 10. 2019, str. 5
