Zvišanje plač v javnem sektorju je pogosto neizogibno za ohranjanje kakovosti storitev in zadovoljstva zaposlenih, vendar je nujno, da je postopno in uravnoteženo s proračunskimi zmožnostmi države. V kolikor gre za znatno povišanje plač, kar je bilo nedavno tudi sprejeto, gre lahko za populistično potezo vlade, ki sicer ne ve in ne razume, da zvišanje plač oz. reforma pomeni tudi in predvsem val povišanj osnovnih dobrin za vse državljane: govorimo o povišanju cen vrtca, o povišanju oskrbnine za bivanje v domovih za ostarele, o povišanju oz. dodajanju davkov in še bi lahko naštevali. Povišanje bi v tem primeru pomenilo le populistično potezo, v praksi pa bi državljani to povišanje “zapravili” za osnovne storitve oz. dobrine.
Kot poroča Forbes, bodo imeli “zaposleni z minimalno plačo prihodnje leto za 198 evrov višjo neto plačo letno, zaposleni s povprečno plačo bo pridobil 113 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa 225 evrov letno. Vendar pa trenutna blagajna takega povišanja ne premore, zato je logično, da bo vlada iskala prihodke drugje. Prav zato nas čaka povečanje obveznega zdravstvenega prispevka ter uvajanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, na vidiku so tudi nove obdavčitve, na primer davek na nepremičnine, razpravlja se tudi o kupu drugih obdavčitev.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo pomeni, da bodo “zaposleni in delodajalci plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka bruto plače,” kar v praski pomeni, da bodo zaposleni prejemali na primer za 24 eur nižjo plačo – torej toliko kolikor bo v povprečju znašal prispevek za dolgotrajno oskrbo. Z novim letom se viša tudi davek na dodano vrednost za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače: iz 9,5 odstotka na 22 odstotkov. Kaj bo od marca dalje glede električne energije in omrežnine ostaja neznanka, saj je vlada zaradi nezadovoljstva in kaosom z zadnjo reformo, že napovedala spremembe. Naftni derivati se lahko še podražijo, v praksi pa že sedaj ostajajo med najdražjimi v primerjavi s sosednjimi državami. Po nekaterih virih naj bi se omenjal tudi davek na hišne ljubljenčke, oziroma na pse, v kakšni višini še ni povsem jasno. Cene vrtcov se ponekod že zvišujejo. Zvišanje je napovedalo Velenje ter Žužemberk, pri čemer so kot razlog navedli reformo javnih plač. Nova cena za prvo starostno obdobje bo, po poročanju Forbes, 641,36 evra (prej 566,80 evra), za drugo pa 491,49 evra (prej 461,92 evra), kar pomeni povišanje za 13,15 oziroma 6,4 odstotka. Koliko od tega bodo lahko pokrile občine, je še vedno neznanka, dejstvo pa je, da bodo predvsem vrtci s koncesijo v hudi finančni situaciji: https://forbes.n1info.si/novice/po-novem-letu-malo-visje-neto-place-kaj-vse-pa-se-bo-podrazilo/
Jasno postaja da plačna reforma povzroča večji proračunski primanjkljaj kar pomeni, da višje plače pomenijo višje izdatke države, kar lahko vodi tudi do dodatnega zadolževanja ter do višanja davkov ali zmanjšanja drugih izdatkov: za pokritje stroškov je država pogosto prisiljena povečati davke ali zmanjšati vlaganja v infrastrukturo, raziskave ali socialne programe. Če povečanje plač ni usklajeno z gospodarsko rastjo, lahko pričakujemo še višjo inflacijo in posledično znižanje kupne moči. Za leto 2025 bo tako ključno spremljanje dolgoročnih učinkov na gospodarstvo in javne finance ter zagotavljanje strukturnih reform, ki povečajo učinkovitost javnega sektorja. V primeru gospodarske krize pa nam lahko sledi zlom, saj bodo javne finance postale nevzdržne.
Portal-os.si
