Kot vse kaže, bodo ljubitelji Velike planine kmalu spet prišli na svoj račun. Po decembrski zaustavitvi gondole in nujni zamenjavi nosilnih vrvi že lahko poročamo o tem, da so v zaključni fazi menjave vrvi.

»Po končanju del bomo izvedli še tehnični pregled, pridobiti pa bomo morali tudi obratovalno dovoljenje,« sporoča direktor družbe Velika planina Leon Keder.

Spomnimo. Nihalka na Veliko planino stoji že od začetka lanskega decembra. Izredni tehnični pregled nosilnih vrvi nihalke je namreč pokazal, da so tako dotrajane, da ne dopuščajo varnega delovanja. Zanima nas, zakaj so se v družbi Velika planina odločili za izredni tehnični pregled.

Leon Keder, direktor družbe Velika planina Foto: Primož Hieng

»Naša družba je s postopkom menjave vrvi začela v letu 2017,« pravi direktor Velike planine Leon Keder. »Takrat smo pridobili določene predračune, na podlagi katerih je bila podana ocena stroškov investicije, to je okoli 200.000 evrov. Za nakup vrvi in montažo smo izvedli več javnih razpisov, ki žal niso bili uspešni. Žal se na prvi razpis ni prijavil noben ponudnik.

V začetku februarja 2019 smo kot družba objavili drugi javni razpis, ki je trajal do aprila 2019, saj je družba ponovno prejela več zaprosil za podaljšanje razpisa. Na razpis se je prijavil en ponudnik, ki je oddal ceno skoraj 450.000 evrov. Zaradi previsokega zneska smo bili primorani sprejeti odločitev, da ne izberemo prijavljenega ponudnika.

Maja 2019 smo izvedli še tretji javni razpis, ki je trajal do julija 2019, saj je družba dobila zaprosila za podaljšanje razpisa ter za dodatna pojasnila v angleščini. Tudi na ta razpis se je prijavil le en ponudnik z nekoliko nižjo ceno, in sicer okoli 415.000 evrov. Ker je ponudnik za podpis pogodbe postavil nesprejemljive pogoje, je bila sprejeta odločitev, da se ponudnika ne izbere.

Menjava vrvi je izjemno zahtevna. Foto: Primož Hieng

Takoj zatem je bila skupaj z nadzornim svetom družbe sprejeta odločitev, da nakup vrvi in njihovo montažo izvedemo brez javnega razpisa z lastnimi sredstvi, saj bomo le na ta način lahko pravočasno začeli z menjavo vrvi. Dobavni rok izdelovalca je bil namreč 22 tednov od plačila stoodstotnega avansa. Ob tem smo preučili stroške nakupa in montaže ter ugotovili, da bomo lahko privarčevali okoli 150.000 do 200.000 evrov, če bomo dela izvedli v lastnem inženiringu.«

Ker so v družbi takoj po neuspelih javnih razpisih in nakupu vrvi ugotovili, da bodo težko izvedli menjavo vrvi v novembru 2019, so se skupaj z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in inšpekcijskimi službami dogovorili, da pred koncem obratovalnega dovoljenja zaprosijo za podaljšanje do maja 2020. S tem podaljšanjem bi nihalka lahko obratovala, menjavo nosilnih vrvi pa bi izvedli aprila in maja 2020.

V letošnji sezoni je bilo na planini snega le za vzorec. Foto: Primož Hieng

»Zakonodaja podaljšanje obratovalnega dovoljenja dovoljuje, če na napravi v preteklih letih ni bilo izrednih dogodkov in je bila pregledana v skladu s prepisi, kar nihalka zagotovo je bila,« dodaja Keder. »Tako je bil 2. in 3. decembra lani opravljen izredni pregled z namenom podaljšanja obratovanja, ki pa je pokazal določene varnostne nepravilnosti v nosilnih vrveh, zaradi česar ZAG ni podal pozitivnega mnenja, s katerim bi lahko podaljšali obratovalno dovoljenje nihalke. Naj poudarim, da nihče od preglednikov ali strokovnega osebja družbe ni pričakoval, da bodo nosilne vrvi v takšnem stanju, saj so bile periodično pregledovane v skladu s predpisi. V teh pregledih ni bilo nikakršnih napak na vrveh.

Vzrok, zakaj so se vrvi poškodovale, bo možno odkriti šele, ko bodo stare vrvi na tleh in jih bomo dali v podrobni pregled. Obstaja tudi možnost, da je prišlo do udara strele.

Poleg tega lahko povemo, da v EU in širše ni veliko podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo in montažo tovrstnih vrvi. Za naše razmere gre sicer za večjo investicijo. Z vidika podjetij v EU, ki se ukvarjajo s tovrstnimi projekti, pa gre za manjši projekt, za katerega očitno niso bili zainteresirani.«

Direktor družbe Velika planina Leon Keder pravi, da ves čas zgledno sodelujejo z občino Kamnik: »Naj povem, da imamo s strani občine in kamniškega župana Mateja Slaparja veliko podpore pri projektu. Sprva smo sicer na občino dali predlog za dokapitalizacijo v znesku več kot 350.000 evrov, ki pa žal na občinskem svetu ni bil sprejet zaradi pomankanja denarja v občinskem proračunu, ter ob dejstvu, da je imela družba na svojem računu sredstva, s katerimi bi lahko izvedli investicijo. Občina je tako lahko zagotovila 88.000 evrov za dokapitalizacijo, kar prav tako ni zanemarljiv znesek.«

Ekipa, ki sodeluje pri menjavi vrvi. Foto: Občina Kamnik

V vmesnem obdobju, torej med menjavo vrvi, je morala družba Velika planina organizirati prevoz na planino. Kot nam je povedal direktor družbe, prevozi potekajo tekoče po ustaljenem urniku, ki je objavljen na njihovi spletni strani.

Veliko prevozov ni bilo, saj letos ni bilo snega in so ceste prevozne.

Gre za njihovo tržno dejavnost, ki so jo izvedli za ohranjanje turizma na Veliki planini.

Kot smo lahko videli ob našem obisku v dolini Kamniške Bistrice in ob spodnji postaji nihalke, vlada med zaposlenimi in sodelavci izjemna zagnanost vseh, ki pri menjavi vrvi na planino sodelujejo.

Sneg ostaja le pobožna želja. Foto: Primož Hieng

»Z deli bomo končali predvidoma v začetku naslednjega tedna. Nato moramo počakati tehnični pregled ter izdajo obratovalnega dovoljenja. Pri tem ne pričakujemo težav, saj je bilo ministrstvo za infrastrukturo do zdaj vedno zelo ažurno in nam je dovoljenja izdajalo tudi v enem do treh dneh,« je sklenil Leon Keder, direktor družbe Velika planina.

Primož Hieng