Leta 1996 sem komaj dobro stopila v politiko, pravzaprav v stranko SDS in njen podmladek SDM. Takrat si nisem predstavljala, da bom tudi sama kot poslanka soustvarjala politično in družbeno dogajanje.
Z zanimanjem sem takrat prebrala Slivnikovo knjigo Kučanov klan. Takrat vsega nisem niti razumela in ko sem jo ponovno brala leta 2008 sem se zgrozila, kako dobro je ocenil situacijo. Še več. 10 let kasneje je bila situacija še slabša. Kučanov klan ali globoka država je še bolj obvladovala sodstvo, tožilstvo, banke, njihovi tajkuni pa podjetja, ki so jih privatizirali.
To je za demokracijo usodno. Ne more neka neformalna skupina sodnikov, bankirjev, novinarjev in direktorjev imeti večjo moč kot politične stranke, ki so osnova parlamentarne demokracije.
Že takrat je Slivnik ocenil, da je globoka država novonastalo državo Slovenijo ugrabila. Zapisal je: »Znotraj partije obstaja Organizacija. Njen cilj je bil vseskozi samo eden: ohranjanje oblasti z vsemi sredstvi in skrb za to, da bi bila njena najvišja nomenklatura politično in materialno preskrbljena.«
To v vsak dan brutalnejši obliki gledamo tudi zadnji dve leti, ko levičarji in izbranci globoke države besnijo in razbijajo, ker niso na oblasti. Delujejo kot pobesneli volkovi, ki napadajo in medijsko trgajo vse, za katere ocenjujejo, da so jim na poti do oblasti. Brez razmisleka opletajo z gesli smrt janšizmu, diktatura, fašizem. S temi izrazi naslavljajo legitimno izvoljene politike, ki so jim ljudje na demokratičnih volitvah dali svoj glas.
O old boysih ali globoki državi je govoril že Drnovšek, takrat še kot predsednik RS: »Najslabše je, se mi zdi, takrat, ko se vse začne med sabo prepletati in vse neka skupina fantov, old boysov, obvladuje, ima ljudi tukaj, jih ima tam in tako naprej, in se vse med sabo zmenijo in se potem vse na nek način spelje, se tukaj, tam to napiše, tam to reče, tam tako odloči, in to je to.«
Ko je v času predsedniške kampanje, leta 2012, Borut Pahor omenil strice iz ozadja, mu je »stric« Milan Kučan napisal pismo in ga pozval, da pove resnico o stricih iz ozadja, ki naj bi zrušili njegovo vlado, ker ni bil pripravljen izpolnjevati njihovih zahtev. Pahor mu ni odgovoril je pa v več intervjujih je na to vprašanje odgovoril: ‘‘Ne bom imenoval oseb – ne zato, ker nisem pogumen, ampak ker nisem neumen.” Ja, res. Lahko bi ga drago stalo.
Pred tem je Kučan javno priznal, da je obiskal Pahorja, ko je bil še predsednik vlade in zahteval njegov umik. To je Borut Pahor povedal na soočenju na POP TV v času predsedniških volitev 2017. Dejal je, da je v času vodenja vlade do njega pristopil nekdanji predsednik Milan Kučan in mu dejal, da bi bilo zanj bolje, če odstopi. Na mesto predsednika vlade pa bi nato postavili Zorana Jankovića. »Približno tako je bilo. Da!« je povedal Pahor.
Podobno je Kučan obiskal tudi Alenko Bratušek in ji očitno naročil naj odstopi. Tako je pred poletjem 2014 razpadla njena vlada, ko je Pozitivno Slovenijo prevzel Zoran Janković in se je poslanska skupina razdelila na pol.
Globoka država je nato lansirala tako imenovani nov obraz, pravnika dr. Mira Cerarja, ki je izkoriščal sloves svojega očeta, športnika, ki ga praktično pozna cela Slovenija in svoje mame Zdenke Cerar, ki je bila generalna državna tožilka in smo si jo najbolj zapomnili po njenem stavku, »da vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje.«
Dr. Miro Cerar je, s pomočjo stricev, ki so mu delo olajšali tako, da so s sodnim aparatom glavnega konkurenta Janeza Janšo tri tedne pred volitvami poslali v zapor, zmagal na volitvah in sestavil vlado. A tudi to se ni dobro končalo. Tik pred volitvami je odstopil in povedal: »Stare sile enostavno ne dopustijo, da bi delali za prihodnje generacije, pač pa jih zanima le lastna partikularna korist.« No, seveda je pozabil, da so ga te stare sile pripeljale na oblast in se mu tudi odrekle, tako kot pred njim Pahorju, Bratuškovi in Jankoviću.
Tudi Karl Erjavec je na vprašanje, kdo pravzaprav vodi Slovenijo odgovoril: »Jaz sem prepričan, da ne politika. Zdaj, a so to strici iz ozadja ali jih lahko kako drugače poimenujemo, to je bolj stvar interpretacije.«
Avgusta 2017 je bil Kučan na borčevski proslavi v družbi Marjana Šarca. In, glej ga glej, njegov novi obraz za volitve.
Leta 2017, ko se je v predsedniški kampanji za svoj drugi mandat Borut Pahor soočil z Marjanom Šarcem v Tarči 2017 ga je le ta vprašal, kdo so strici iz ozadja, da se jim bo izognil, ko jih bo srečal. Pahor mu je odgovoril: “Ne skrbite, verjetno bolj skrbijo za vas, kot si ta hip predstavljate.” In res so skrbeli zanj, celo tako, da so ga, kot že večkrat prej, skozi javnomnenjske ankete, dvigali v nebo in mu obljubljali zmago na parlamentarnih volitvah leta 2018. Z vso propagando in denarjem, ki so ga vložili v to, so ga pririnili komaj do 13 %, kar je že kazalo, da volilci čisto vsakega mačka v žaklju, ne kupijo. Poraženci so kljub nizki podpori, skupaj s stranko Levica, sestavili vlado in za mandatarja postavili Marjana Šarca. Skozi leto in pol vladanja se je izkazalo, da je popolnoma nesposoben voditi vlado, seje Vlade so trajale 5 min, za hrbtom pa so strici delali, kar so hoteli in karavana je šla lepo dalje. Tudi njega je verjetno obiskal Kučan in mu dejal, da bo moral odstopiti, ko se bodo tako odločili. A Marjan ni počakal navodil, pač pa, ne da bi komurkoli iz koalicije povedal, nekega januarskega ponedeljka leta 2020 odstopil in vse pozval na predčasne volitve.
A zgodilo se je, česar neizkušeni Marjan s prišepetovalci, ni znal predvideti. Vlado je sestavil Janez Janša s SDS, ki je na volitvah 2018 močno zmagala, s kar 26 % podpore volivcev, torej še enkrat več kot Marjanov stranka LMŠ.
In to gledamo od marca 2020, pravzaprav je bil prvi protest z grožnjo s smrtjo, že februarja, še preden je mandat nastopila nova vlada.
Očitno se je tudi v primeru Dejana Židana globoka država odločila, da ni primeren za vodenje SD in ustoličila novo predsednico Tanjo Fajon. A se kot kaže ni izkazala kot zmagoviti faktor in so se zato odločili za Goloba. SD-jevci bodo morali tako že 4-ič skloniti glavo. Najprej pred Zoranom Jankovićem, ki po zmagi ni bil sposoben sestaviti vlade, potem pred Bratuškovo, ki je bila izbrana, a je nato, po obisku Milana Kučana odstopila. Poklekniti so morali tudi pred Cerarjem in leta 2018 še pred Šarcem.
A domet globoke države v politiki je vsakič manjši. Ne uspeva jim več, saj so z negativno selekcijo v svojih vrstah povzročili, da imajo povprečne ali celo podpovprečne kandidate, ki niso sposobni tekmovati z izkušenim politikom in državnikom kot je Janez Janša. Nesposobni so tako zelo, da jim je propadel celo Forum 21, kjer se je zbirala smetana globoke države in »prijateljev«.
Problem pa je, ker nove stranke, muhe enodnevnice, praktično po enem mandatu izginejo s političnega prizorišča, v parlamentu pa vedno znova sedijo novinci, ki se v mandatu niti ne naučijo parlamentarnega dela. To za demokracijo zagotovo ni dobro in zato pogosto capljamo na mestu, ali delamo celo korake nazaj, namesto, da bi se demokracija krepila.
Pa še nekaj se je zgodilo v tem času – okrepila so se socialna omrežja in nastali so novi mediji.
In to kljub temu, da so ogromna državna sredstva, oz. sredstva državnih podjetij, kot npr. Telekoma, vložili v medije, beri POP Tv, se jim zgodba podira kot hišica iz kart. Tudi RTV Slovenijo gledalci in poslušalci zapuščajo, zaradi neobjektivnih poročil in navijaškega poročanja. Državljanke in državljani lahko preko socialnih omrežij izvedo vse, česar v glavnih medijih, ki so 90% orientirani levo, ne morejo prebrati ali slišati. Sami lahko poiščejo informacije, ki jih potrebujejo in želijo.
In mimogrede. Slovenke in Slovenci so počasi spregledali, da jih ima nekdo za norca in jim vsakokrat ponuja mačka v žaklju, stvari gredo pa na slabše. Zadolževali smo se za milijarde, da smo jih lahko dali v banke, ki so jih s slabim poslovanjem uničili čudežni dečki globoke države, kot npr. Borut Jamnik, Marjan Kramar,… Kot so uničili hotele, trgovine, letalskega prevoznika in mnoga druga nekoč uspešna podjetja.
Zadnji dve leti sta pokazali, kaj se s sodelovanjem in resnim pristopom da narediti. In kako pomembne so stabilne stranke, s programom in vizijo, kar SDS zagotovo je. S sposobnimi ljudmi, ki znajo program realizirat. Z ljudmi, ki prinašajo rešitve in ne ustvarjajo novih problemov, čemur smo bili pogosto priča v preteklosti. Predvsem pa stranke, ki so suverene in ne stranke, ki jih vodi globoka država, Murgle center, old boysi ali strici iz ozadja. Te so daleč od demokracije. Slovenija si zasluži več.
Ekskluzivno za Portal OS piše Alenka Jeraj
